Omemba maršala Tita in fojb na slovitem italijanskem festivalu na obrate spravila poslance Svobode. Upravičeno?

POSLUŠAJ ČLANEK
Minuli konec tedna je v Italiji potekal sloviti glasbeni festival Sanremo. Dogajanje v dvorani Ariston je spet poskrbelo za številne rekorde gledanosti ter tudi za kakšen eksces, kakršnih smo na omenjenem festivalu že vajeni.

Tudi nekateri Slovenci, ki niso s Primorske in po večini ne spremljajo tega znamenitega festivala, so postali pozorni zaradi dogodka s petkovega večera. V petek je namreč festival sovpadal z italijanskim praznikom spomina žrtev fojb in množičnega odseljevanja prebivalstva iz Istre in Dalmacije. Voditelj Sanrema 2023 pa je v svojem govoru omenil tudi "milice maršala Tita, ki so Italijane metale v fojbe", in se poklonil žrtvam fojb.

Gre za posebej občutljivo tematiko z vidika prepleta zgodovine Slovenije in Italije, fašizma in zatiranja slovenske manjšine v Italiji. Zato so se na dogajanje pri naših zahodnih sosedih odzvali poslanci Gibanja svobode, ki so sanremskemu voditelju očitali potvarjanje zgodovine in zadevo celo primerjali tudi z mladimi Svobodnjaki v Avstriji, ki so pozvali proti slovenizaciji na Avstrijskem Koroškem.

A hkrati je treba priznati, da je po številnih spornih izjavah v preteklih letih letos tako na državnem nivoju kot na sanremskem odru bilo čutiti precej manj protislovenskega vzdušja. Zato nastopa ne moremo enačiti z mladimi Svobodnjaki, se strinja publicist Jurij Paljk.  

Ravno v petek, 10. februarja, so Italijani obeležili dan spomina na žrtve povojnih pobojev ter množičnega odseljevanja italijanskega prebivalstva z območja Istre in Dalmacije po koncu druge svetovne vojne. Ker državna televizija Rai vsako leto prenaša sanremski festival, se na odru niso izognili tudi temu prazniku.

“Danes je dan spomina. Obeležujemo ga, da bi ohranili spomin na eno najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine. Poboj na tisoče naših sodržavljanov, ki so jih milice maršala Tita vrgle v fojbe, in na eksodus stotisoče Italijanov, ki so morali zapustiti svojo zemljo in imetje,” je na odru med drugim dejal voditelj in umetniški vodja festivala Amedeo Umberto Rita Sebastiani – Amadeus.

Ob projekciji fotografij je nato prebral kratek odlomek iz knjige Deklica s kovčkom, ki govori o triletnem dekletu, ki mora po koncu vojne in izginotju očeta zapustiti svoj dom.


Poslanci Svobode: Zaskrbljujoče potvarjanje zgodovine


Na govor voditelja se je odzvala slovenska vladajoča stranka, Gibanje Svoboda. “Po pozivih mladih predstavnikov koroške veje avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ pred deželnozborskimi volitvami, naj volivci z glasovanjem z oblasti umaknejo socialdemokratsko stranko SPÖ in s tem ustavijo ‘slovenizacijo’ dežele, smo lahko nekaj dni kasneje v italijanskem Sanremu poslušali zaskrbljujoče potvarjanje zgodovine,” so zapisali.

Kot so dejali, so izjave vsebovale selektivna dejstva, voditelj pa je z njimi manipuliral in izkrivljal zgodovinsko realnost in dogajanje. “Seveda obsojamo vse tragične dogodke in žrtve, povezane s fojbami in izseljevanjem, a smo prepričani, da je namerno prikrivanje fašističnih zločinov na obmejnem območju in vojaške okupacije nekdanje Jugoslavije s strani Italije nesprejemljivo,” so poudarili.

V Svobodi so prepričani, da gre pri omenjenih izjavah za nedopustno zlorabo festivala v Sanremu za enostransko prikazovanje naše skupne zgodovine, ki ni enoznačna oziroma črno-bela. “Še bolj zaskrbljujoče je, da je ‘poklon’ ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa bil, kot poročajo mediji, želja italijanskega ministra za kulturo. Medtem italijanska oblast že desetletja ignorira poročilo mešane italijansko-slovenske komisije, ki je podalo skupni vpogled v te dramatične in tragične dogodke, ter sistematično potvarja zgodovinsko dogajanje,” so dodali.

Javni poziv zunanji ministrici Fajonovi

V svobodi so k "ostremu odzivu" pozvali tudi ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon. Ta je na spletni strani SD med drugim  zapisala, da ko govorimo o resnici, "ne smemo pozabiti tega, kako so dogodki v zgodovini potekali, torej kaj je bil vzrok in kaj posledica," ter da se moramo ogniti interpretacijam zgodovine z vidika enega samega naroda in nasprotovati vsakršni nacionalistično obarvani interpretaciji zgodovine.

Spomnila je tudi, da Italija še ni uradno sprejela Poročila mešane italijansko-slovenske komisije o fojbah, katerega vsebino lahko preberete na tej povezavi.

Ni pa uporabila nikakršnih diplomatskih protestov zoper Italijo, prav tako se ni odzvalo ministrstvo, ki ga vodi.


Taka "resnica", kot jo preprosti in povprečni Italijan hoče slišati o fojbah


Naš sogovornik, zamejski novinar in publicist Jurij Paljk, pravi, da je slovenski bralki in bralcu težko predstaviti Sanremo, festival italijanske popevke, ki je mnogo več kot to, saj se teden dni v Italiji vse vrti okoli njega. »Letos je imel voditelj Sanrema pač smolo, ker je bil festival tudi na dan, ko se v Italiji spominjajo-spominjamo fojb, na oblasti je sedaj desnica, televizijska hiša RAI je državna in je zato bil voditelj nekako prisiljen med eno popevko in drugo, med enim predstavnikom gibanja LGTB-ja itd. in drugim, spregovoriti tudi nekaj besed o fojbah. Besede so bile pač take, kakršnih smo že leta vajeni, gotovo niso bile všeč zgodovinarjem in ne nam Slovencem, ki tu živimo. A sam ne bi dajal prevelike teže temu in tudi ne dejstvu, da je isti voditelj Sanrema prebral tudi pismo Zelenskega,« pravi Paljk.

Dodaja, da Italijani radi slišijo samo del resnice in to, kako so "brava gente – dobri ljudje". In v takem stilu moramo tudi razumeti ta poseg voditelja (skrajno levi na spodnji fotografiji).

https://twitter.com/mengoniteam/status/1624713579311116290?t=0YVV0HV02OT60Y8tJWT4Ww&s=19

Prepričan je tudi, da ne moremo primerjati besed mladih Svobodnjakov na avstrijskem Koroškem. "Vsaj po mojem mnenju tega ne moremo primerjati, je pa res, da je bila taka 'resnica', kot jo preprosti in povprečni Italijan hoče slišati o fojbah. Če bi hoteli ugovarjati Sanremu, bi mu morali odgovoriti s Sanremom, a tega nimamo. Sanremo traja teden dni, polemike po njem trajajo ponavadi slab mesec dni, potem nekaj popevk ostane, druge gredo v pozabo, nekateri se spomnimo pomanjkljivo oblečenih brhkih deklet, drugi tetoviranih bitij, ki so vse bolj fluidnega spola, če smem tako reči, tretji pa ga pozabijo takoj," še dodaja Paljk.

https://twitter.com/sanremo_en/status/1624695947304525824





 
KOMENTAR: Tomaž Kavčič
Pretiran odziv na italijansko 'resnico'
Ko smo že mislili, da bo letos dan fojb šel mimo na skorajda spraven način, se je zalomilo čisto na koncu in na precej nenavadnem kraju, na glasbenem odru. Kdor pozna sanremski festival, ve, da na njem obeležujejo vse praznike ali dneve spomina, ne glede na to, za katerega gre in kateri v tistem letu sovpada s festivalom. Zato ni nič čudnega, da je voditelj festivala tudi tokrat Italijane doma in po svetu nagovoril z vsebino fojb in deportacij italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije. Fojbe so zgodovinsko dejstvo, ki jih je jugoslovanska oblast dolga desetletja prikrivala, nato pa so jih njihovi nasledniki v samostojni Sloveniji prikrivali na način napada. Ravno tako je dejstvo tudi to, da so italijanske oblasti in njihovi predstavniki predvsem v Bazovici pred fojbo netili sovraštvo med narodoma z nacionalističnimi gesli in hujskaštvom ter predvsem »pozabljanjem« tega, da je na istem kraju, le v nekaj sto metrih razlike, druga »fojba«, kamor so fašisti pospravili antifašistične borce TIGR. A kljub vsemu se letos ne moremo znebiti občutka, da poslanci Gibanja Svobode napadajo samo zato, ker so slišali, da so milice maršala Tita pobijale nedolžne ljudi. Sploh, ker nismo poslušali nacionalističnih gesel in hujskaštva, ter tudi zato, ker je bilo letos med državama narejenih kar nekaj korakov naprej. Med drugim sta predstavnika slovenske manjšine na Kvirinalu na posebno povabilo italijanskega predsednika Mattarelle prisostvovala enemu najbolj spravnih govorov, ki smo jih kdaj koli slišali iz ust italijanskega predsednika v zvezi z dnevom spomina na fojbe.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike