Kakšno je tveganje za okužbo z opičjimi kozami v Sloveniji

Nova različica virusa opičjih koz – mpox, clade 1b – je nedavno izbruhnila v Afriki in se hitro razširila po svetu. Prejšnji teden so prvi primer nove različice potrdili v Evropi, na Švedskem. Čeprav hitro globalno širjenje virusa spominja na covid-19, strokovnjaki mirijo, da ni razloga za paniko, saj opičje koze znajo obvladovati.  

Ob ponovnem pojavu opičjih koz v Evropi je Hans Kluge, direktor Svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope na sedežu Združenih narodov, dejal: »Ne glede na to, ali gre za nov ali stari sev, to ni novi covid, saj oblasti vedo, kako nadzorovati širjenje mpox virusa.« Pojasnil je, da v Evropi zadnji dve leti kroži različica, imenovana clade 2, ki je prisotna od izbruha opičjih koz leta 2022. Tedaj je bilo v Evropi prijavljenih več kot 20.000 primerov, kar nekaj primerov okužb je bilo tudi v Sloveniji, in sicer okoli 47. Vsak mesec odtlej v Evropi zabeležijo okoli sto primerov »stare« različice virusa opičjih koz.  

Pred kratkim pa je v Demokratični republiki Kongo izbruhnila nova različica virusa mpox, imenovana clade 1b. Gre za nevarnejšo različico virusa opičjih koz, ki se širi hitreje. Afriški center za nadzor bolezni je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil 160-odstotno povečanje primerov. Po izbruhu v Kongu se je nova različica virusa opičjih koz hitro razširila v druge države, prvi primer nove različice opičjih koz so v Evropi potrdili 13. avgusta na Švedskem.  

Zaradi izbruha mpoxa, ki ga povzroča novi podtip virusa, je Svetovna zdravstvena organizacija 14. avgusta razglasila javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena, saj bi se lahko okužbe z virusom opičjih koz prvič po letu 2022 znova razširile po vsem svetu. Do danes so v Evropi zabeležili okoli 100 primerov okužb z novo različico virusa mpox clade 1b. 

Nova različica je bolj nevarna 

Nova različica virusa opičjih koz se širi hitreje in povzroča večjo umrljivost. Infektologinja Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL je za Žurnal24 povedala, da je smrtnost pri novi različici okoli desetodstotna, medtem ko je bila pri stari različici smrtnost nekje do enega odstotka.  

Gre za podatke, ki so jih pridobili v Afriki, kjer je zdravstvena oskrba v bolnišnicah sicer precej manj učinkovita. Poleg tega je bolnik z novo različico dlje časa kužen in je zato več možnosti, da okužbo prenese na druge osebe. Pri novi različici je bolnik kužen, vse dokler ne odpadejo vse kraste, ki nastanejo po izpuščajih. To je lahko dva do štiri tedne od pojava prvega izpuščaja. 

Mateja Logar: Smrtnost pri novi različici je okoli desetodstotna, pri stari pa je bila nekje do enega odstotka. 

Se v Sloveniji lahko okužim? 

Tveganje za okužbo z virusom opičjih koz je po podatkih NIJZ v Sloveniji trenutno nizko. Kljub vsemu je dobro vedeti, katere skupine ljudi so bolj izpostavljene in kako se virus širi. V izbruhu leta 2022 je bila večina okuženih med moškimi, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Večje tveganje za okužbo imajo tudi osebe, ki pogosteje menjajo spolne partnerje ali imajo več spolnih partnerjev.  

Kljub vsemu lahko vsakdo zboli za opičjimi kozami. Prenašajo s tesnim stikom s človekom ali z okuženo živaljo. Pri stiku s človekom se prenaša v neposrednem stiku z okuženo osebo (tudi s spolnimi odnosi), vendar se virus opičjih koz prenaša tudi ob stiku z oblačili, posteljnino, brisačami, predmeti in površinami, ki se jih je dotaknila obolela oseba. Večje tveganje za okužbo imajo tako tudi negovalci in zdravstveno osebje. Kot je povedal Hans Kluge, zaenkrat še ni dokaza za to, da se virus mpox prenaša po zraku, prav zato Svetovna zdravstvena organizacija trenutno ne priporoča, da ljudje zaradi pojava opičjih koz nosijo maske.  

V izbruhu leta 2022 je bila večina okuženih med moškimi, ki so imeli spolne odnose z moškimi. 

Potek okužbe

Pri večini ljudi se pojavi blaga okužba, ki se lahko izrazi z bolezenskimi znaki, kot so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečina v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se pojavi tudi značilen izpuščaj, ki se največkrat najprej pojavi na obrazu in se nato širi na druge dele telesa, tudi na genitalije. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben izpuščaju, ki se pojavi pri noricah ali sifilisu. Izpuščaj se spremeni v krasto in kasneje odpade. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.  

Večina obolelih se pozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni imajo bolj ogrožene skupine, med njimi majhni otroci, nosečnice in imunsko oslabljene osebe. 

V Sloveniji na voljo cepljenje 

Čeprav je, kot je povedal Hans Kluge, ključnega pomena, da države sveta znova stopijo skupaj in usklajeno zamejijo širjenje nove različice opičjih koz, je strah pred njimi manjši kot pred covidom, saj že obstaja cepivo proti opičjim kozam. Pred težjim potekom bolezni so zaščiteni tudi tisti, ki so že bili cepljeni proti črnim kozam.  

Cepljenje splošnega prebivalstva proti mpox trenutno ni potrebno in ni priporočljivo, strokovnjaki ga priporočajo le ljudem, ki so bolj izpostavljeni okužbi. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje se cepljenje priporoča zelo izpostavljenim zdravstvenim delavcem, laboratorijskim delavcem in moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi ali drugim osebam, ki imajo večje tveganje za okužbo. V Sloveniji je proti mpox na voljo cepivo Jynneos, ki je namenjeno cepljenju oseb, starejših od 18 let.  

Priprave na obvladovanje novega izbruha 

Izbruh opičjih koz v Evropi so pred dvema letoma uspeli obvladati s pomočjo močnega nadzora, cepljenjem in sodelovanjem najbolj prizadetih skupin, je dejal Kluge in pozval države sveta, naj znova stopijo skupaj: »Z opičjimi kozami se lahko in se moramo spopasti skupaj. Ali bomo vzpostavili sisteme za nadzor in odpravo opičjih koz na svetovni ravni ali pa bomo vstopili v nov krog panike in malomarnosti. Kako se bomo odzvali danes in v prihodnjih letih, bo odločilno za Evropo in svet,« je dejal.  

Z njim se strinja pristojni govorec Evropske komisije Stefan De Keersmaecker, ki je dejal, da se je odbor za zdravstveno varnost že začel dogovarjati o tesnem in usklajenem pristopu glede virusa opičjih koz: »Od covida smo se naučili, da moramo biti pripravljeni.« Prav zato je evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera) sklenil pogodbo za nakup dveh milijonov odmerkov cepiva mpox in zdravil za 100.000 doz. Kljub vsemu je odbor odločil, da ni nobene potrebe po uvajanju nadzorov na mejah in da ni treba širiti skupin, ki jim priporočajo cepljenje, saj trenutno mpox ne predstavlja izrednih razmer na področju javnega zdravja.  

Pri večini ljudi se pojavi blaga okužba, ki se lahko izrazi z bolezenskimi znaki, kot so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečina v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se pojavi tudi značilen izpuščaj. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 163. str. 58-59.