Past boja za enakost spolov je, da ima za kriterij "živeti kot moški"

Ta teden je Slovenijo razburkala oddaja Preverjeno na temo žensk v vrhunskem športu, pri čemer so bili izpostavljeni nekateri »krščanski fundamentalisti«, ki da želijo »ženske privezati (nazaj) k šporgetu«. Twiter se je vnel, komentarji pod novicami tudi, zadeva je sprožila celo odziv Škofijske gimnazije A. M. Slomška. Konfrontacije je bilo torej dovolj, zato poskusimo dodati še kakšno drugo misel.

Lepo je videti, da se slovenski katoličan enkrat »zmakne«

Navzlic mnogim »wtf-sporočilom«, ki sem jih ta teden na to temo prejel in se z večino tudi strinjal, bi vseeno rad opozoril, da je lepo doživeti, da se slovenska katoliška scena enkrat vendarle malo premakne. Običajno je vse tako medlo, neopazno.

No, ta teden temu ni bilo tako. Naj se s stališči »krščanskih fundamentalistov«, kot jih je poimenoval POP-TV, strinjamo ali ne, ob njihovih izjavah nihče ni ostal brezbrižen. Vsakdo je moral pri sebi preveriti svoje lastno stališče do žensk v naši družbi. Ker mislim, da je to izredno pomembna tema ne le za danes, ampak tudi za prihodnost, bi me zelo skrbelo, če bi se ta tema zdela večini povsem nepotrebna.

Še več si bom drznil zapisati: sicer pišem iz tujine, tako da se morda motim, a vendar se mi zdi, da je ta debata dosegla več katoličanov, kakor jih je na Slovenskem zaenkrat uspela aktivirati t.i. sinoda o sinodalnosti.

Poleg tega ne pozabimo, da se je katoliški nauk skozi zgodovino brez izjeme oblikoval v zelo trdih debatah med tistimi, ki se niso strinjali. Skratka, debatirajmo, jezimo se, protestirajmo … vse to zelo koristi, kot pravi apostol: »Če pa se med seboj grizete in obžirate, glejte, da se med seboj ne pokončate« (Gal 5,15).

Cerkev hoče ženske spraviti za štedilnik

Manj pozitivno pa je, da smo se ta teden zopet srečali s klišejskim očitkom Katoliški cerkvi, da je stroga patriarhalna religija, ki ne upošteva žensk. Tudi prispevek na POP-TV je bil zrežiran tako, da je ta predsodek še povečal.

V resnici pa je takole: ena največjih novosti krščanstva je odnos do ženskega spola. To seveda ne pomeni, da je s stanjem žensk v družbi in Cerkvi vse v redu, daleč od tega.

A načelo je jasno in se po njem lahko ravnamo: moški je enakovreden ženski in jo dopolnjuje. Ženska je v krščanstvu enakovredna moškemu in ga dopolnjuje. Češčenje, ki ga Katoliška cerkev izkazuje Mariji, je tako močno, da je bila katoliška vera že kdaj obtožena, da jo časti bolj kot Boga. In tako naprej.

Kje pa se zatika? Pri tem, da Cerkev med drugim uči, da je ena bistvenih značilnosti ženske, po njej pa tudi zveze med moškim in žensko, rodovitnost. Cerkev po vzoru pobožnosti do Matere Božje visoko ceni materinstvo in rodovitnost. Drugače povedano: radi imamo življenje.

Današnji »razviti svet« je prepričan, da morajo biti ženske enakopravne, oziroma kot pravijo, enake moškim. In s tem se bi skoraj vsak strinjal, le redki pa pomislijo, da s tem prav moške postavimo za kriterij!

Tvegam (še eno) nominacijo za »bodečo nežo«

In to je seveda »izvirni greh« Cerkve v zahodnem svetu 21. stoletja. Zahodna misel je namreč po mojem potopljena v nekakšno trojno shizofrenijo glede vloge ženske v družbi: po eni strani bi radi »emancipirali ženske«, po drugi strani bi nekateri radi ukinjali spole, vsi skupaj pa po mojem ženske silijo k temu, da bi postajale vedno bolj podobne moškim, če hočejo biti »zares emancipirane«.

Namreč, današnji »razviti svet« je prepričan, da morajo biti ženske enakopravne, oziroma kot pravijo, enake moškim. In s tem se bi skoraj vsak strinjal, le redki pa pomislijo, da s tem prav moške postavimo za kriterij!

Življenjski uspeh Zahodnjaki neredko vidimo kot »kariero«, »zaslužek«, »lepoto« in podobno. Kar seveda za ženske pomeni, da morajo »imeti kariero«, »dobro zaslužiti«, »biti lepe«, in sicer tako, kakor družba od njih pričakuje.

Na Zahodu morajo ženske biti enake moškim, če se hočejo počutiti cenjene, enakovredne, osvobojene in emancipirane. Pri tem pa se ženske pravzaprav peha v tradicionalno moške predstave o življenju.

Zato menim, da je ena od prihodnjih nalog naše družbe ta, da omogočimo ženski, da živi tisto, kar jo dela edinstveno. Naloga žensk samih pa je, da to odkrijete, navkljub onim, ki vas pehajo v moške vloge, in tistim (redkim), ki zagovarjajo druge skrajnosti, kot je tista s štedilnikom.

Odkriti edinstvenost žene

Rešitev? Ponovno bi bilo treba najti ustrezen pogled na človeka, ki bi preprečeval siljenje žensk, da se emancipirajo tako, da postajajo podobne moškim, in ponudil možnost, da vsak spol najde tisto, kar ga dela edinstvenega.

Katoliška cerkev glede te edinstvenosti uči, da je ženski (skupaj z moškim) lastna rodovitnost; njej sami pa materinstvo. Saj vem, da LGBT-agitatorji že cepetajo, ampak tako uči katoliška antropologija, mnogo starejša od mode zadnjih desetletij.

Temu krščanskemu pogledu, ki na ženo gleda skrajno pozitivno in ne predpisuje »ne kariere ne štedilnika«, pa se je žal »razviti svet« odrekel in pristal na »šibko misel« (G. Vattimo), ki ni sposobna sproducirati ničesar, razen ukinitve spolov, kar pa ni odgovor, ampak beg od realnih problemov.

To, kar se je zgodilo prejšnji teden, je bil po mojem še eden od poskusov, da se aktualni vladi prilepi nalepka zadrtežev, ki hočejo ženske prikleniti k štedilniku.

Divide et impera: roke si trenutno manejo predvsem načrtovalci volilne kampanje

Za konec pa še tole: upam, da se vsi zavedamo, da gre pri verjetno pri vsem skupaj za del uverture v predvolilno obdobje.

Ne smemo pristati na ta divide et impera: zrežirane delitve, ki nekaterim pomagajo pri manipuliranju z ljudmi.

Vse se sedaj dogaja zelo hitro, ljudje pa radi pademo »na foro«: bolj kot nam mediji nekaj trobijo, bolj radi verjamemo. In to, kar se je zgodilo prejšnji teden, je bil po mojem še eden od poskusov, da se aktualni vladi prilepi nalepka zadrtežev, ki hočejo ženske prikleniti k štedilniku.

Brez dvoma bomo okrog 8. marca lahko spremljali naslednjo epizodo te »nadaljevanke«, ki se je začela s problematiziranjem bonov za številčnejše družine, potem so štafeto prevzeli glavni mediji od Dela in RTV s Studiem City, sedaj je lonček pristavil POP-TV.

Glede na izkušnje lahko v kratkem pričakujemo še več demoniziranja Katoliške cerkve in njenega enačenja z aktualno vlado. Preverjen, že tolikokrat viden recept, da bi bili slepi, če bi mislili, da so slovensko družbo s temi temami »čisto po naključju« razburkali ravno prejšnji teden.