Pasti prisilne solidarnosti: Bo Golobova vlada poplavno sanacijo izkoristila za uvedbo novih obdavčitev?

Poslanci so na današnji izredni seji državnega zbora obravnavali tako predlog rebalansa proračuna kot tudi interventnega zakona za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Če pri proračunu ni bilo odstopanj, jih je precej pri interventnem zakonu.

Opozicija namreč koaliciji, ki se predvsem hvali s hitrim odzivom in hitro pripravo zakona, očita solidarnostne sobote in nove »solidarnostne« davke, ki jih želi vlada pripeljati skozi omenjeni zakon.

Vlada pa na drugi strani pravi, da bo vsak imel možnost izbire, ali želi na solidarnostni soboti delati ali plačati dodaten davek, glede obdavčitev dohodkov, dividend in poslovne uspešnosti pa molči, češ da stvari še niso jasne.

Tako reblans proračuna kot interventni zakon za odpravo škode ob naravnih nesrečah sta bila sprejeta, prvi soglasno z 82 glasovi, drugi pa s 56 glasovi, brez glasu proti.

Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za sanacijo pa se bo v naslednjih petih letih namenilo do 7 milijard, je v DZ-ju, ki potrjuje predloga rebalansa in zakona o interventnih ukrepih po avgustovski ujmi, dejal predsednik vlade Robert Golob.

Z rebalansom bodo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenili 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Posledično se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Če ne boste delali solidarnostnih sobot, vas čaka »solidarnostni« davek

V predlogu interventnega zakona, ki so ga poslanci obravnavali takoj po rebalansu, pa so zapisani ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega prinaša pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam po ujmi. Za financiranje obnove je predvidena ustanovitev posebnega sklada. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Zakon prinaša številne ukrepe za čim hitrejšo obnovo domov, neposredne pomoči družinam, zaščito delovnih mest, pomoč poplavljenim podjetjem ter pomoč dijakom in študentom s teh območij. Med drugim so predvideni posebna zvišana izredna denarna socialna pomoč prizadetim, moratorij na odplačevanje posojil in prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu.

Prav slednje pa je tisto, kar najbolj razvnema javnost. Po vladnem predlogu bi tako lahko delodajalci v soglasju z delavci organizirali dve solidarnostni delovni soboti (eno letos in eno prihodnje leto), pri katerih bi se odpovedali zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa bi prispeval enak znesek.

Tale piarovsko imenovani “solidarnostni” davek bo lahko huda politicna napaka @vladaRS. Ce bi prej ukinili hobi projekte, racionalizirali pri sebi in izrabili vse ostale moznosti, bi to sprejeli. Tako pa je velika moznost, da se bo to testiranje drzavljanov udarilo nazaj

— Miloš Čirič (@indijanec) August 31, 2023

Če se za delovno soboto ne bi odločili oziroma te ni mogoče organizirati, pa bi solidarnost v letošnjem in prihodnjem letu izrazili preko obveznega solidarnostnega prispevka. Ta bi za zaposlene oziroma tiste, ki so zavezanci za dohodnino, znašal približno 0,3 odstotka dohodnine, medtem ko bodo podjetja plačala 0,8 odstotka davka na dobiček.

Golobov intervencijski zakon je vprašljiv, ker solidarnostni denar ni prišel niti do Posočja pred 25. leti. Od takratnega potresa se vseskozi plačuje solidarnostni 1% od plače. Ni se še rodil tisti, ki bi znal povedati, koliko denarja se je nabralo, kam je šel, in koliko ga je še

— Ferdinand Pušnik (@PusnikFerdinand) August 30, 2023

Koalicijski poslanci so vložili tudi dopolnilo, s katerim širijo osnovo za odmero obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi se v primeru, da podjetja ne bi organizirala delovne sobote, stekal v solidarnostni sklad. Odmero bi širili na najemnine, dividende, obresti, kapitalske dobičke in neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost.

Iz tega želijo dobiti še med pet do šest milijonov evrov več. Letos se ne bo obračunalo še nič, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025. Najhuje pa je, da bodo plačevali tudi prizadeti v poplavah.

Pravi koraki financiranja obnove bi bili: 1) Rebalans proračuna-ministrstva prerazporedijo sredstva za nujne izdatke povezane z obnovo 2) Prestrukturiranje kohezijskih virov EU za obnovo 3) Solidarnostna sredstva EU 100mio letos+ 300mio v 2024 4) Šele nato nova dajatev za obnovo. https://t.co/hu7iarkuJV

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 26, 2023

Černač: Denar gre provladni civilni zaščiti, prisilna dajatev je žalitev za številne

SDS je kljub prvotno drugačni napovedi celo odrekel podporo zakonu, saj niso bili sprejeti njihovi ključni predlogi, kot na primer financiranje novih domov za 28 družin po 250 tisoč evrov. »Od 53 predlogov sta bila sprejeta dva, noben ključen,« je danes dejal Zvonko Černač. »Danes je predsednik vlade dejal, da je potrebno postrgati vse finančne vire, pa je včeraj njegova ministrica zavrnila naš predlog, da se del dohodnine, ki jo ljudje ne namenijo prostovoljnim organizacijam, ne deli na podlagi razpisa, ki ga je teden pred naravno ujmo objavilo Ministrstvo za javno upravo in na podlagi katerega bo razdeljenih dobrih 6 milijonov evrov za namen, citiram, ›zagotovitve podpornega okolja nevladnim organizacijam za krepitev njihovih zmogljivosti na področju zagovorništva, organizacijskega razvoja in krepitve čezsektorskega sodelovanja‹, in tako naprej. Poenostavljeno povedano, gre za financiranje provladne civilne družbe, ne pa tistih prostovoljcev, ki pomagajo pri odpravi posledic ujme.«

Danes je Golobova vlada objavila še en razpis za delitev denarja nevladnikom (NVO). Tudi tistega prejšnjega za 6,5 milijonov za provladne "nevladnike" bo izpeljala, namesto da bi šel ta denar za pomoč poplavljenim! Vam nov davek in delovne sobote, denar pa "nevladnikom".

— Branko Grims (@BrankoGrims1) August 30, 2023

Po Černačevem mnenju je uvedba dodatne prisilne dajatve žalitev za številne posameznike, saj bi dodatno prizadela tudi vse, ki so že tako prizadeti zaradi te naravne ujme. »Po tistem, ko je vlada včeraj sprejela odločitev, da zaprosi za 747 milijonov dodatnih evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, po današnji napovedi predsednika Vlade, da bo prerazporejenih v okviru kohezijske ovojnice z 800 milijonov evrov in upoštevaje ostale razpoložljive vire ta sredstva presegajo tri milijarde evrov. Nobene potrebe torej ni v tem trenutku, da bi dodatno posegali v žepe ljudi,« je prepričan Černač. »Dokler ne bodo postrgani oziroma prerazporejeni vsi ostali viri, ki so na voljo, ni mogoče uvajati nobenih dodatnih prisilnih davkov ali dajatev, še posebej ne zato, ker bodo obremenili tudi tiste, ki so bili v tej ujmi najbolj prizadeti.«

V opoziciji tudi opozarjajo na to, da naj najprej vlada dobi pravo oceno, koliko denarja bo potrebnega ter koliko ga bomo dobili iz drugih virov, ter šele nato uvaja nov davek.

.@JJansaSDS: Če bodo izračuni pokazali, da dodatno obdavčitev potrebujemo, bomo to podprli. V tem trenutku pa tega ne vemo. pic.twitter.com/GxXydaBcdN

— SDS (@strankaSDS) August 31, 2023

Tonin: Ljudje se bodo zaradi prisilne solidarnosti sprli

Predsednik NSi Matej Tonin je poudaril, da občine takoj potrebujejo denar zaradi intervencijskih stroškov. Obregnil pa se je tudi ob solidarnostne ukrepe vlade. »V tem zakonu pa so žal tudi nastavki prisilne solidarnosti. Solidarnost ne more biti prisilna, je lahko zgolj prostovoljna. In najslabše, kar se nam lahko zgodi, je to, da se bodo ljudje zaradi prisilne solidarnosti v prihodnosti sprli. Zagotovo pa solidarnostni prispevek ne sme postati trajni davek,« je prepričan Tonin.

Ob tem je poudaril, da je temelj vsake enotnosti medsebojna komunikacija in zaupanje, ta pa v zadnjem obdobju po njegovem mnenju žal pospešeno kopni. »Tokrat bomo v Novi Sloveniji še zadnjič stisnili zobje in ta zakon podprli, kljub temu da ima številne pomanjkljivosti in težave,« je dejal predsednik NSi.

🎥 Politična enotnost in povezanost sta pomembni in vlivata novo upanje za delovanje Slovenije v prihodnosti. Upanje je pomembno, a hitrost pomoči je ključna, najpomembnejša. In potrebno bo preiti od besed k dejanjem. pic.twitter.com/6AqbY31CsQ

— Matej Tonin (@MatejTonin) August 31, 2023

Golob bo podjetnikom vzel tako ali drugače

»Strgali bomo tudi vse tisto, kar se da pri podjetjih, ki poslujejo z velikimi dobički. Vse dajatve, ki bodo šle na podjetja, bodo vezane na dobičke, zato tudi solidarna sobota, o kateri je govora, tisti, ki je ne bo želel oddelati, jo bo kot podjetje, kot pravna oseba lahko nadomestil s prispevkom iz DDPO dobička. Ti ukrepi, prispevki gospodarstva, ne bodo majhni, in prav je tako, ker tisti, ki ima dobiček, je prav, da prispeva pri solidarni obnovi,« je na temo najbolj spornega ukrepa dejal predsednik vlade Golob.

Iz delovnih sobot s strani delavcev se pričakuje, posredno ali neposredno, na letnem nivoju 80 milijonov evrov, skupno pa 160 milijonov. »Gospodarstvo bo prispevalo iz svojih dobičkov, ne samo preko delovnih sobot, ampak v celoti, osemkrat več. Da ne bi bilo nesporazumov, že danes to napovedujem – ne bomo obremenjevali ljudi,« je dejal.

Tudi poslancu Levice se zdi solidarnostni prispevek primeren ukrep za sanacijo škode in pomoč prizadetim, a bi ga raje naredil kar trajnega. "V resnici bi ga morali v obliki pravičnejšega davčnega sistema implementirati mimo zgolj trenutnih kriznih razmer," je dejal poslanec Levice.