Pet največjih bizarnosti, ki so škodile slovenskemu boju z epidemijo

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Največji slovenski televiziji, RTV SLO in POP TV, danes predvajata skupno oddajo o covidu-19 Skupaj naprej, ki je, prvič v zgodovini, predvajana istočasno - ob 20. uri na obeh televizijah.

Nekateri pravijo, da sta pomen enotnosti in skupnega nastopa proti nalezljivemu virusu demonstrirali prepozno, drugi pa, da je vendarle bolje pozno kot nikoli.

Kljub vsemu ostaja prepričanje, ki ga vedno znova sporočajo osrednji mediji, levi mnenjski voditelji in opozicija, da je za vse tegobe pri spopadanju z epidemijo nalezljivega novega koronavirusa v Sloveniji kriva Janševa oblast. Ta ne zna komunicirati na način, da bi ljudje razumeli, zakaj se je dobro držati ukrepov in se cepiti, z ukrepi zatira svobodo ljudi in uvaja diktaturo, policijo zlorablja za izvajanje represije nad protestirajočimi množicami in tako naprej. 

Čeprav vlada nosi svoj jasen del odgovornosti, pa kazanje s prstom le nanjo priča o stališču kritikov, da je odgovornost za spopad z epidemijo izključno na oblasti sami (ter "njeni" stroki), ne pa tudi na drugih družbenih akterjih, kot so mediji, politična opozicija, sodišča na čelu z ustavnim, pa na raznih državnih institucijah, kot so Računsko sodišče, Urad informacijske pooblaščenke in podobno.

In ravno tukaj je razlika med spopadanjem z epidemijo v Sloveniji in v tistih evropskih in svetovnih državah, kjer so pri tem najbolj uspešni: v njih so boj proti virusu kot skupnemu sovražniku večinoma prepoznali kot nacionalni projekt in se vanj podali združeno, s skupnimi močmi. 

Kako daleč od tovrstnega pristopa smo v Sloveniji, karikiramo z izpostavljanjem petih najbolj bizarnih izjav, stališč oziroma dejanj, ki so nedvoumno močno škodovale prizadevanjem za omejitev širjenja nalezljivega virusa in posledic bolezni covid-19 pri nas.



  1. Boj proti aplikaciji #OstaniZdrav




Že v zgodnji fazi boja proti novemu koronavirusu, poleti 2020 je razviti svet in z njim Slovenija razvila prvo orodje za omejitev širjenja okužbe - aplikacijo za slednje stikom #OstaniZdrav, ki uporabnike, če v njo okuženi dosledno vnašajo kodo, ki jo dobijo ob potrditvi okužbe, opozarja, ali so bili v stiku z okuženimi osebami.

Tako je bilo vsaj v teoriji. V praksi je ideja v Sloveniji klavrno propadla, saj bi si za učinkovitost aplikacijo moralo naložiti vsaj 60 % Slovencev, okuženi pa vanjo vnašati kode. Aplikacijo si je do konca oktobra sicer preneslo 445 tisoč Slovencev, kar je še vedno mnogo premalo, še manj pa jih vanjo ob okužbi vnaša kode - v minulem oktobru je bilo denimo izdanih 25 tisoč kod, v #ostanizdrav pa vnesenih 1.000.

Čeprav je bila aplikacija narejena po mnogo višjih standardih varstva osebnih podatkov od večine komercialnih aplikacij, ki jih slehernik dnevno uporablja na pametnem telefonu, je bila v levi politiki in osrednjih medijih sprejeta na nož. Narativa ni bila v spodbujanju k uporabi, temveč v širjenju dvoma o možnostih zlorabe osebnih podatkov ter sledenja uporabnikom. Takšen primer so oddaje na nacionalni RTV, kot je Od bita do bita, kjer so denimo eno od kritičnih oddaj o aplikaciji naslovili "Aplikacije za sledenje okužbam še vedno ne izpolnjujejo obljub".


Višek tovrstne miselnosti je izkazala političarka Alenka Bratušek, ko je na Twitterju zapisala, da si aplikacije #OstaniZdrav ne bo naložila, dokler ne bo prepričana, da ji preko nje ne sledi notranji minister Aleš Hojs.



Izjavo Bratuškove, ki je seveda popolni populizem in nima veze z realnostjo, so v osrednjih informativnih oddajah predvajale vse televizije in poskrbele, da je njeno sporočilo doseglo širšo javnost.

Zaradi negativnega prispevka pri uvajanju aplikacije v slovenskem prostoru je ugledna znanstvena ustanova, Inštitut Jožef Stefan, informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik podelila "informacijsko limono", nagrado za neizjemen dosežek na področju informacijske tehnologije.

2. Boj proti uporabi zaščitnih mask


Nasprotovanju aplikaciji za slednje stikom je sledil napad na nošenje in uporabo zaščitnih mask, predvsem na odprtem in v šolah.

V zgodovino bizarnih stranpoti v boju proti SARS-CoV-2 se bo nedvomno zapisal nastop odkritega nasprotnika protikoronskih ukrepov Zlatana Čordića v zabavni oddaji na nacionalni televiziji, ko je prepeval z izrezano masko. Med bolj žalostnimi, a povednimi obrazi naše družbe pa bo v zgodovino odšlo njegovo maltretiranje prvega človeka stroke v boju proti koronavirusu - direktorja NIJZ Milana Kreka. Obsodba incidenta nekaterim medijem, na čelu z RTV Slovenija, ni šla z jezika.



Na temno stran zgodovine neuspehov v boju proti širjenju nalezljive bolezni se je vpisal tudi razvpiti plakat Socialnih demokratov, ki so proti stroki šli kar neposredno z javnim nasprotovanjem maskam v šoli. Ter kasnejšemu aplavdiranju nekaterih njihovih politikov Facebook objavam Marka Potrča.

Svoj delež k rušenju zaupanja v uporabo zaščitnih mask so prispevali tudi predstavniki šolnikov. Tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj je uvedbo mask v šole pospremil z javnim nagovorom, v katerem je dejal, da je v šolstvu "večina ogorčena nad nošenjem mask" ter pred kamero snel svojo masko, češ da se skozi njo ne da govoriti.

Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan si je na konferenci ravnateljev na Brdu pred dobrim letom dovolil cinično opazko, da želi srečo vsem, ki nosijo maske, ter se pri tem skliceval na priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje.

3. Spodkopavanje promocije cepljenja proti covidu-19


Pri podiranju zaupanja v koristnost in potrebnost cepljenja proti covidu-19 so štafetno palico od tradicionalnih medijev prevzela družabna omrežja. Dominantni mediji so s prekomernim rolanjem tragične zgodbe o umrli mladostnici po cepljenju s cepivom Janssen sicer pripomogli k temu, da se je cepljenje konec septembra pri nas praktično ustavilo.

A po drugi strani jim vendarle gre priznanje, da so kar se promocije cepljenja tiče, osrednji mediji ravnali precej bolj odgovorno in državotvorno kot ob poročanju o nekaterih drugih zaščitnih ukrepih.

Tako imenovani "anticepilci" so vetra v jadra dobili z videom družinske zdravnice iz Domžal, ki je kar doma opravila "analizo" o zamolčanih kovinah v cepivih. Po posredovanju Zdravniške zbornice Slovenije je sicer podala izjavo, da »ni opravila raziskave, ampak je šlo le za laboratorijsko analizo, za katero ne zatrjuje strokovne neoporečnosti, zato njeni rezultati ne morejo imeti znanstvene vrednosti«. A škoda je že bila narejena.

Tudi ko gre za promocijo cepljenja, so slovenski šolniki še enkrat več zatajili. Na milo sugestijo Ministrstva za izobraževanje, da bi kot možno gradivo pri osveščanju o bolezni covid-19 predvajali film Mitje Okorna, v katerem je predstavil zgodbe ljudi, ki so preboleli covid-19, so se ravnatelji odzvali z odporom. »Promocija cepljenja ne sodi v našo pristojnost. Za to je zadolženo zdravstvo,« je zatrdil Gregor Pečan, njegova kolegica Frančiška Al Mansour pa celo, da so v razredu dijaki z različnimi prepričanji, in če bi film predvajali vsem, "bi to lahko pomenilo že vsiljevanje določenih idej.”

Zakaj se v šolstvu ne čutijo pristojni za promocijo znanosti, smo se takrat spraševali v uredniškem komentarju.

4. Nasprotovanje uvajanju in preverjanju PCT pogoja


Ob številnih bizarnostih, ki so spremljale uvajanje PCT pogoja, od uvedbe popolnoma anonimizirane aplikacije za preverjanje kod po posredovanju informacijske pooblaščenke, do nasilništva nasprotnikov ukrepov nad tistimi, ki so spoštovanje pogoja preverjali, se vrnimo k narativi dominantnih medijev.

Ob uvedbi pogoja so le-ti prav tekmovali v tem, kdo bo objavil več skeptikov iz različnih področij in branž, ki so z ekranov vse povprek razlagali, zakaj preverjanja strank ne morejo opravljati.

Najdlje pri tem so šli pri POP TV, ki so v najbolj gledani informativni oddaji v eter spustili nekega lastnika fitnes centra, kozmetičarko in še tretjo osebo, ki so v kamero naštevali razloge, zakaj je zahteva po preverjanju PCT pogoja nesmiselna in neuresničljiva. Med najbolj bizarne izjave leta bi nedvomno lahko uvrstili tisto od lastnika fitnesa, da on ni zdravnik in zato "ne more preverjati zdravstvenega stanja svojih strank".

Bizarnost stališč o zavračanju "poseganja v zdravstveno stanje" je najbolje karikirala situacija na enem od protestov, ko je govornica v isti sapi najprej trdila, da nihče nima pravice preverjati zdravstvenega stanja nekoga, nato pa prosila za pomoč zdravnika, ker se je nekdo onesvestil:

https://twitter.com/Centrifuzija/status/1453381115612483602?ref_src=twsrc%5Etfw

5. Pravica do protestiranja nad pravico do javnega zdravja


Bitka za status zaščitnih ukrepov proti širjenju SARS-CoV-2 ter odnos do njih se je vseskozi bila tudi na najvišji ravni - preko varuha ustave, kar naj bi bilo Ustavno sodišče. Kakšne so bile presoje večine ustavnih sodnikov, je bolj ali manj znano. Če povzamemo, so na podlagi njih mnogi dobili pogum za kršenje zaščitnih ukrepov s prepričanjem, da za kršitve pač ne bodo utrpeli sankcij, ki bi zdržale pravno presojo.

Kot zaključno (a nikakor ne zadnjo) izmed bizarnosti izpostavimo argumentacijo petih ustavnih sodnikov, ki so s tesno večino omogočili izvajanje protestnih shodov, ne glede na epidemiološko situacijo.

V obrazložitvi so zapisali, da mora država bolj kot do takrat upoštevati pomen shodov za delovanje demokratične države, širjenje virusa pa omejevati na druge načine kot z omejevanjem števila ljudi na shodih ali celo njihovo prepovedjo.

Niso se namreč strinjali z utemeljitvijo vlade, da je na shodih težko preprečiti, da bi se zbralo več ljudi od dovoljenega. Ter da na tovrstnih shodih z večjim številom udeležencev ne bi bilo mogoče nadzirati spoštovanja epidemioloških ukrepov. Nasprotno, ustavni sodniki so postavili trditev, da je na protestnih shodih izvajanje epidemioloških ukrepov mogoče kontrolirati enako učinkovito kot na verskih shodih na odprtem.

Ali se na protestnih shodih da nadzorovati izvajanje epidemioloških ukrepov, kot so držanje 1.5-metrske distance, uporaba mask, razkuževanje rok in podobno, kot trdijo ustavni sodniki, si mnenje ustvarite na spodnjih posnetkih ljubljanskih protestov:

https://www.youtube.com/watch?time_continue=11&v=ccRQ6L5MUeM&feature=emb_logo

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Divje narave se ne da ukrotiti na globalni ravni. Lahko se ji le pametno prilagodimo in jo lokalno ukrotimo
  • 13. 08. 2023
Borut Pahor v Vroči temi: Golobova vlada bo žrtev lastne radikalne govorice
  • 31. 05. 2023
Ambrožev most kot manifest za novo ekonomsko liberalno politično gibanje? Ja in ne.
  • 13. 08. 2023