PKP8 prihaja za pomoč ljudem in gospodarstvu. Opozicijo pa motijo verski uslužbenci in nov prekršek

foto: dz-rs.si, Matija Sušnik
POSLUŠAJ ČLANEK
DZ je na izredni seji z 51 glasovi sprejel predlog PKP 8, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije.

Med ukrepi sta tudi podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in subvencioniranje zvišanja minimalne plače. Osmi protikoronski paket pa enkratni dodatek daje tudi invalidom, dijakom in študentom v tujini.

Opozicija pa ima svojo računico. Iz PKP8 želijo odstraniti plačilo prispevkov različnim verskim uslužbencem in nov prekršek po zakonu o nalezljivih boleznih. V aktualni paket pa bi radi vključili razpis o vpisu na fakultete, ki ne bi več potreboval soglasja vlade.

»Vlada tudi v tem protikoronskem svežnju obravnava resnične stiske ljudi. Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko z izjemnim odzivanjem zagotovimo tiste ukrepe, ki jih državljani in podjetja najbolj potrebujejo,« je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj.

Med najpomembnejšimi predlaganimi ukrepi je navedel tiste za ohranitev delovnih mest, popravljajo in dopolnjujejo se tudi nekateri solidarnostni dodatki iz sedmega protikoronskega zakona. Posebej je poudaril skrb za starejše.

Kaj prinaša PKP8?


Subvencioniranje čakanja na delo se bo v osmem paketu podaljšalo do konca aprila, nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. Ukrep bo veljal za vse delodajalce, registrirane do 31. decembra 2020, ki so jim prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov. Kot novost pri tem ukrepu je poudaril določbo, po kateri bo država tistim, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih odlokov, krila stroške v zvezi z zaposlenimi na čakanju na delo doma v celoti, torej bruto bruto.

Podaljšuje se tudi možnost bolniške odsotnosti do tri dni brez obiska zdravnika.

Podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, bo država povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto, del bremena tega zvišanja je z bremen podjetjem sklenila odvzeti država, ki bo v prvi polovici leta 2021 plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

PKP8 odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do 200 evrov kriznega dodatka. Krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega pa se širi še na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide. Do enkratnega solidarnostnega dodatka 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu. Skrajšani delovni čas bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Starejši, ki po preboleli bolezni, pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje, in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, se bo z osmim protikoronskim zakonom zagotovila podaljšana obravnava, kar vključuje zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.


Opozicijo motijo socialni prejemki duhovnikov in nov prekršek, diverzantsko pa poskušajo z razpisom o vpisu na fakultete


Opozicija je v razpravi opozarjala, da se vlada reševanja posledic epidemije covida-19 ne loteva na pravi način. Ukrepi naj bi bili po njenem mnenju prepozni, neučinkoviti in ne zajemajo vseh ranljivih skupin.

Največ negotovosti je pri bilo amandmaju opozicijskih poslancev, s katero so poslanci opozicije na včerajšnjem odboru za delo v PKP8 vnesli dopolnitev, po katerem soglasje vlade za razpis o vpisu na fakultete ne bi bilo potrebno. A ta amandma na koncu ni bil izglasovan.

Marko Bandelli iz SAB je vladi na več mestih očital, da se "za dimno zaveso covida-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso niti nujne niti potrebne." Pri tem pa je kot primer navedel predlagano zvišanje poplačila socialnih prispevkov za verske uslužbence. »S PKP-8 želi Vlada izplačati celotno višino prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, ob vseh drugih pomočeh, ki jih je katoliška cerkev že prejela. In to kljub temu, da je zvišanja kritja prispevkov za socialnost, ki jih država plačuje verskim uslužbencem, slednja prevzela že v prejšnjih protikoronskih paketih, in kljub dejstvu, da plačevanje dela prispevkov verskim uslužbencem s strani države ni odvisno od epidemije. Poleg naštetega je Cerkev kot lastnica gozdov deležna tudi subvencij na področju kmetijstva. Vrhunec pa je nedvomno 700 evrov temeljnega dohodka za verske uslužbence iz PKP-7, s čimer so slednji prejeli občutno več od študentov, upokojencev, brezposelnih ter drugih ranljivih skupin.«

Čeprav pomoč velja za verske uslužbencev vseh registriranih verskih skupnosti, Bandellija očitno motijo le katoliški duhovniki.

Opozicijski poslanci so se pritoževali tudi čez nov prekršek po Zakonu o nalezljivih bolezni, ki pravi, da se z globo od 4.000 do 100.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba če ravna v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni.

»Tokrat je to poskus uvajanja novega prekrška v zakonu o nalezljivih boleznih, za katerega Zakonodajno-pravna služba jasno napisala, da ne izpolnjuje osnovnih pogojev. V kolikor bo vladajoča koalicija predlagala in izglasovala amandma zavrnitev tega člena v zakon, bo s tem istočasno trasirala pot zakona na presojo na Ustavno sodišče,« je napovedal Dejan Židan.



https://twitter.com/Marc_Perrone/status/1354404275225415681?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Eembeddedtimeline%7Ctwterm%5Eprofile%3Aspremljamo_tw%7Ctwcon%5Etimelinechrome&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2F

KOMENTAR: Uredništvo
Ekonomski kazalci kažejo na uspešnost dosedanjih protikoronskih ukrepov
Kljub opoziciji, ki je pač proti vsemu, mednarodne primerjave kažejo, da je vlada do sedaj s protikoronskimi ukrepi v glavnem zadela, oziroma zajezila bistvene probleme na področju gospodarstva in sociale. Brezposelnost v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, po stopnji revščine med otroci smo celo drugi najboljši v OECD, bonitetne hiše ji dajejo visoko bonitetno oceno, zadolževanje države je poceni, oziroma celo z negativnimi obrestmi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike