Slovenija po številnih mednarodnih kazalcih ekonomske konkurenčnosti v svetovnem merilu močno zaostaja za najboljšimi, pa tudi za primerljivimi državami v srednjeevropski in vzhodnoevropski regiji.
A obstaja področje, v katerem se uvrščamo med deset na svetu. Preko izobraževanja in usposabljanja znamo namreč v veliki meri izkoristiti človeške danosti in sposobnosti, kaže raziska Svetovnega gospodarskega foruma.
Vse to še enkrat priča, da ima Slovenija v pridnih, delovnih in strokovnih ljudeh velik kapital, ki ga duši zbirokratiziran, prereguliran socialistično naravnan državni ustroj.
"Kateri od posameznih faktorjev je najpomembnejši za poganjanje svetovnih ekonomij? To niso multinacionalke, infrastruktura ali tehnologija, temveč izobrazba in veščine, ki jih imamo kot ljudje," so v uvodu v poročilo o izkoriščanju človeških virov zapisali pri Svetovnem gospodarskem forumu.
Klik za povečavo
In če je Slovenija po številnih drugih kazalcih ekonomske konkurenčnosti v svetovnem merilu globoko podpovprečna, se na področju izkoriščanja človeškega kapitala uvrščamo med elito desetih najboljših držav na svetu.
Na prvih mestih indeksa človeškega kapitala so ponovno Skandinavci. Norveški in Finski sledi Švica na tretjem mestu, nato ZDA, Danska, Nemčija, Nova Zelandija, Švedska, in na devetem mestu, pred Avstrijo, Slovenija.
Globalni indeks človeškega kapitala kaže, koliko imajo ljudje znanja, sposobnosti in veščin, s katerimi ustvarjajo dodano vrednost v globalnem ekonomskem sistemu. Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma zajema 130 svetovnih držav.
V povprečju svet izkorišča okrog 63 % svojega človeškega potenciala.
Kot ugotavljajo pri Svetovnem gospodarskem forumu, so v ospredju v glavnem države z dolgoročno zavezanostjo doseganju visoke izobrazbene ravni prebivalstva na številnih delovnih področjih in v spretnostno zahtevnih poklicih. Dodajajo še, da gre v glavnem za gospodarstva z visokimi prihodki zaposlenih.
Najboljše pri tem so torej manjše zahodnoevropske države, sledi nekaj največjih svetovnih gospodarstev. Slovenija je prva med državami srednje in vzhodne Evrope. Sledijo nam Estonci na 12. mestu, Rusi na 16. mestu in Čehi na 22. mestu.
Med top 20 so še nekateri azijski tigri, ena država z Bližnjega vzhoda (Izrael 18.) in ena iz Severne Afrike. Latinska Amerika pa ima šele Argentino na 52. mestu.
Med gospodarstva, ki že imajo neko osnovo, a hkrati še veliko rezerve v neizkoriščenih človeških potencialih, sodijo Francija, Italija, Grčija in Združeni arabski emirati.
KOMENTAR: Uredništvo
Primerjava z Avstrijo nazorno kaže, da nas tlači socialistično naravnan sistem
Indeks človeškega kapitala daje znano sporočilo: glede na znanje, veščine in sposobnosti, ki jih Slovenci posedujemo (in te so med najboljšimi na svetu), je naš gospodarski izkoristek izjemno slab.
In ker ni težava v ljudeh, je ta lahko zgolj še v sistemu.
Slednje pričajo tudi zgodovinske primerjave z Avstrijo, ki se po izkoristku človeškega potenciala nahaja mesto za nami. V času bivanja v skupni državi - Kraljevini Avstro-Ogrski, je slovenska Štajerska dosegala 90 % povprečja razvitosti avstrijskega dela cesarstva, slovenska Primorska pa celo 110 % povprečja (podatki za leto 1910).
Kaj veliko nismo izgubljali v času kraljevine Jugoslavije, naš gospodarski zaton pa se je začel po 2. svetovni vojni, ko smo zapadli pod komunizem. Zgolj v slabih petdesetih letih komunističnega sistema smo zdrsnili na 41 % razvitosti naše severne sosede.
Po 26. letih samostojnosti ima Avstrija še vedno dvakrat višji BDP na prebivalca kot Slovenija.
Vse to priča, da je naše človeške potenciale zadnja desetletja najprej tlačil komunistični sistem, sedaj pa ga dušijo njegovi ostanki v družbi in gospodarstvu. V prvi vrsti predvsem državni birokratizem, regulacija in dolga roka v gospodarstvu, visoki davki, zastarela socialistična ureditev delovne zakonodaje in socialni sistem, ki spodbuja nedelo in kaznuje delo.
In več kot očitno je, da socialistično usmerjene leve ter levo-sredinske vlade tega ne nameravajo spremeniti. Slovenija bi za razvojni poskok tako nujno potrebovala spremembo vodenja - prihod na oblast strank ekonomsko liberalnejše usmeritve, kakršen je navsezadnje tudi trend v razvijajočih se evropskih državah.
Nasa zakonodaja predvsem pa javnost še vedno razume obrt, samostojno podjetništvo, privaten kapital kot nekaj negativnega in nevarnega za družbo. Še kmet je v očeh javnosti izkoriščevalec delavskega razreda. Podobno se obnašajo banke in tudi državne institucije, Posledic komunistične avanture še dolgo ne bo konec. Še dobro nam gre!!!!
Slovenci imajo veliko znanja. Problem sta na sistemskem nivoju birokracija, korupcija, politične intrige.
Na nivoju organizacij, podjetij je problem PLAČNA URAVNILOVKA. Ki gre lepo s slovensko mentaliteto enakosti in javnega "dobrega".
Strinjam se sicer, da bi dolgoročno po nekakšnem ključu počasi minimalno plačo morali dvigniti, čeprav zelo počasi (v 10 letih ocenjujem na 700 EUR neto). Problem so plače nad minimalno in plačna mediana oziroma plačni modus (modus je statistično vrednost ki se najpogosteje pojavlja).
Praktičen primer: ko so leta 2009 in kasneje stavkali v Gorenju so takrat želeli zvišanje plače iz takratnega minimalca 450 EUR neto. To so dosegli (kmalu nato je sicer sama Pahorjeva vlada minimalec zvišala na 540 EUR neto). toda plače inženirskega razvojnega kadra so ostale med 700-800 EUR neto. Torej srednji kader za bistveno prevzemanje odgovornosti ni prejel niti 2x minimalne plače. Danes ima Gorenje težave da dobi inženirje ki bi delali za 1.000 EUR neto in posledično če kdo spremlja Gorenje močno zaostaja za konkurenti (Arcelik - Beko, Bosch, Whirpool).
Plus je sicer, da so se v zadnjih 10 letih plače v tehničnih poklicih zvišale. In dejansko v Sloveniji je prišlo do SEGMENTACIJE (predvsem tehničnih) plač. Problem je vseeno ker, če bi sedaj krepko zviševali minimalno neto plačo, bi tisti, ki so trenutno na neto plači 800-1.000 EUR (mediana plače v SLO je na 1.050 EUR neto, modus pa verjetno malo pod tem) vse skupaj občutili kot vračanje uravnilovke.
2 komentarja
Kugy
Nasa zakonodaja predvsem pa javnost še vedno razume obrt, samostojno podjetništvo, privaten kapital kot nekaj negativnega in nevarnega za družbo. Še kmet je v očeh javnosti izkoriščevalec delavskega razreda. Podobno se obnašajo banke in tudi državne institucije, Posledic komunistične avanture še dolgo ne bo konec. Še dobro nam gre!!!!
Rajko Podgoršek
Slovenci imajo veliko znanja. Problem sta na sistemskem nivoju birokracija, korupcija, politične intrige.
Na nivoju organizacij, podjetij je problem PLAČNA URAVNILOVKA. Ki gre lepo s slovensko mentaliteto enakosti in javnega "dobrega".
Strinjam se sicer, da bi dolgoročno po nekakšnem ključu počasi minimalno plačo morali dvigniti, čeprav zelo počasi (v 10 letih ocenjujem na 700 EUR neto). Problem so plače nad minimalno in plačna mediana oziroma plačni modus (modus je statistično vrednost ki se najpogosteje pojavlja).
Praktičen primer: ko so leta 2009 in kasneje stavkali v Gorenju so takrat želeli zvišanje plače iz takratnega minimalca 450 EUR neto. To so dosegli (kmalu nato je sicer sama Pahorjeva vlada minimalec zvišala na 540 EUR neto). toda plače inženirskega razvojnega kadra so ostale med 700-800 EUR neto. Torej srednji kader za bistveno prevzemanje odgovornosti ni prejel niti 2x minimalne plače. Danes ima Gorenje težave da dobi inženirje ki bi delali za 1.000 EUR neto in posledično če kdo spremlja Gorenje močno zaostaja za konkurenti (Arcelik - Beko, Bosch, Whirpool).
Plus je sicer, da so se v zadnjih 10 letih plače v tehničnih poklicih zvišale. In dejansko v Sloveniji je prišlo do SEGMENTACIJE (predvsem tehničnih) plač. Problem je vseeno ker, če bi sedaj krepko zviševali minimalno neto plačo, bi tisti, ki so trenutno na neto plači 800-1.000 EUR (mediana plače v SLO je na 1.050 EUR neto, modus pa verjetno malo pod tem) vse skupaj občutili kot vračanje uravnilovke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.