Po novem razumevanju sovražnega govora bi se v zaporu lahko znašla tudi Svetlana Makarovič in Ivo Godnič

Vrhovno sodišče je v zadevi domnevnega razpihovanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti proti Romom sprejelo novo razlago 297. člena Kazenskega zakonika. In sicer, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja.

V praksi to pomeni, da bi se za besede o izpraznjenem Barbara rovu za 8 odstotkov Slovencev, ki ne marajo Tita ter da je Katoliško Cerkev v Sloveniji treba sovražiti, in da ji je žal, da udeleženci okrogle mize o novi levici in krščanstvu "niso bili splavljeni, ko je bil še čas," v zaporu prav lahko znašla levičarska "umetnika" Ivo Godnič in Svetlana Makarovič.

Če seveda zaradi dosedanje interpretacije 297. člena pobud za pregon tožilstvo v preteklosti ne bi zavrglo, oziroma zaradi pičlih možnosti uspeha postopki sploh niso bili sproženi. 

"Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev," je najbolj sveža interpretacija kaznivega sovražnega govora, ki jo je danes podalo najvišje sodišče v državi.

V izjavi za javnost na spletni strani nadalje pojasnjujejo, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru. To pomeni, da če je bila podana grožnja, zmerjanje in žalitev na "določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika", je to sovražni govor, kazniv po 297. členu kazenskega zakonika.

Sodišča so do sedaj sovražni govor tolmačila na način, da 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir.

Po novem pa torej pri ravnanju storilca ni nujno, da pride tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru.

Da gre za precedenčno odločitev pri razsojanju, sodišča pa imajo tako pomembno vlogo pri razlagi zakonov, so zapisali tudi na Ministrstvu za pravosodje.

 Svetlana Makarovič in Ivo Godnič bi bila v težavah

Če bi interpretacija sovražnega govora, kot jo je podalo Vrhovno sodišče, bila pri nas v veljavi do sedaj, bi se lahko s sankcijo zapora do dveh let, ki jo predvideva 129. člen Kazenskega zakonika, zelo verjetno soočila dva znana umetnika levičarskih nazorov, katerih sovražne besede so bile do sedaj razumljene kot pravica do svobode govora.

Igralec in imitator Ivo Godnič je v oddaji Dobro jutro maja 2011 dejal, da ima sodeč po rezultatih ankete o Titu kot pozitivni ali negativni osebnosti več kot 90, 92 odstotkov prijateljev in zaveznikov, kar se Tita tiče. "Teh osem bomo pa ... Saj zdaj so sveto Barbaro izpraznili, ne, je spet prostor, a veste. Temu se reče sarkazem, ironija."

https://www.youtube.com/watch?v=4o4_Nm4MSiQ

Takrat sta v Godničevi izjavi sovražni govor prepoznala tako varuhinja človekovih pravic kot Mirovni inštitut. Ne pa tudi ekipa prijavne točke Spletno oko, ki bdi nad sovražnim govorom v medijih, saj saj po njihovem takratnem stališču bilo prepoznavanje sovražnega govora "delo sodišč".

Kazensko ovadbo so proti Godniču podali v Mladi Sloveniji, a jo je okrožna državna tožilka Mateja Jadrič Zajec ovrgla, saj po njenih besedah "ni moč trditi, da je imel osumljeni z izražanjem svojega osebnega mnenja namen javno spodbujati in razpihovati sovraštvo in nestrpnost do drugačno mislečih ljudi".

Mateja Jadrič Zajec je danes višja državna tožilka in predsednica Komisije za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu, ki se med drugim ukvarja tudi z disciplinskim postopkom proti vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

Še bolj neposredna pa je v svojih sovražnih izjavah mladinska pisateljica, igralka in ilustratorka Svetlana Makarovič.

V intervjuju za Siol je leta 2012 dejala, da »So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.« Malo kasneje pa še dodala, da se čudi staršem, ki »vedo, kaj se dogaja, pa še vedno pošiljajo svoje otroke v župnišče v sluzaste roke prekletega smrdljivega farja ...«.

Med njenim drugim sovražnim izražanjem so izstopale še besede, izrečene na Knjižnem sejmu novembra 2015. Na tem je bila organizirana okrogla miza ob prevodu knjige Nova levica in krščanstvo, kjer so sodelovali pater Branko Cestnik, poslanec NSi Jožef Horvat in družinski aktivist Aleš Primc.

 O udeležencih omenjene okrogle mize je takrat Makarovičeva dejala: »Bolj ko jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.«

Ob neki drugi priložnosti pa je člane Gibanja za otroke in družine poimenovala za “Aleša Primca in njegovo drhal.”

Ivo Godnič in Svetlana Makarovič zaradi vseh teh sovražnih besed do sedaj nista bila preganjana, saj po oceni tožilstva ni obstajala konkretna nevarnost motenja javnega reda in miru. Po zadnji razlagi Vrhovnega sodišča pa bi se oba prav lahko znašla v zaporu, saj njune besede lahko razumemo kot grožnje, zmerjanje in žalitev na podlagi osebne okoliščine - torej nazorskega prepričanja oziroma verske pripadnosti.

Sovražni govor preganjalca sovražnega govora

Zaradi interpretacije sovražnega govora s strani Vrhovnega sodišča pa bi se v težavah lahko znašel tudi levičarski aktivist Domen Savič, ki ga javnost pozna kot preganjalca sovražnega govora v medijih pod okriljem SDS.

Ob referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se je namreč nestrpno in žaljivo izrekal o katoličanih.

Kljub javnemu izražanju nestrpnosti glede na versko pripadnost ga je kasneje levičarska parlamentarna večina izglasovala za programskega svetnika RTV Slovenija (kasneje je odstopil), še vedno pa se tu in tam v osrednjih medijih pojavlja kot aktivist in strokovnjak za spletne tehnologije.

Skepsa nekdanjega sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice

A kakšna bo dejanska sodna praksa pri prepoznavanju sovražnega govora je še vedno težko oceniti. Ugledni pravnik, nekdanji sodnik na ESČP, dr. Boštjan M. Zupančič, je namreč do razlage Vrhovnega sodišča zelo skeptičen.

Kot je zapisal na Twitterju, sodba ni prelomna, saj je beseda "potencialno" samo tavtologija besede lahko: "Precedens na VS RS ima pomen le v ob podobnih dejstvih," je zapisal.

Ter še dodatno tvitnil:

Spodnja PR objava s strani VS RS brezsramno zavaja. Dejanski izrek sodbe je sicer sam s seboj v protislovju, a ne spreminja sodne prakse! https://t.co/FtsPiGT9CC

— Boštjan M. Zupančič (@bmz9453) August 8, 2019