Tone Oblak mlajši je argentinski Slovenec tretje generacije, oče štirih otrok in direktor družinskega podjetja Oblak aberturas, ki so ga pred 68 leti ustanovili njegov oče in strica. Podjetje je danes največji proizvajalec oken in vrat v Argentini in zaposluje preko 400 ljudi. Tudi številne argentinske Slovence. Kot pravi naš sogovornik, poslanstvo podjetja presega zgolj trgovski in produktivni vidik, ampak ima pomembno vlogo tudi pri grajenju socialnih in kulturnih vrednot v širšem okolju.
Vaša družina je bila močno zaznamovana s komunističnim in ideološkim nasiljem po drugi svetovni vojni. Nam opišete svojo družinsko zgodovino …
Rodil sem se v družini Helene Kušar in Toneta Oblaka, imam še eno starejšo in dve mlajši sestri. Mama je iz Ljubljane, družina od očeta izvira iz Vrbljen, občina Ig. Po drugi svetovni vojni so morali pred komunistično oblastjo in zaradi ideološkega prepričanja z družino zbežati iz domovine. Njihova begunska pot je začela v Vetrinju, na avstrijskem Koroškem, nato pa še po raznih begunskih taboriščih.
Oblakova družina se je najprej želela preseliti v Združene države, a jih je argentinski konzul, ki jih je obiskal v taborišču, prepričal za pot v Argentino, kamor so odšli leta 1949. Ob prihodu v novi svet je bila družina najprej, skupaj z ostalimi begunci, nastanjena v Imigrantskem hotelu. Od tam so začeli iskati delo in stanovanje. Oblakov oče se je najprej zaposlil pri nekem kmetu. S prvim zaslužkom pa je odpotoval v mesto San Justo, v predmestju Buenos Airesa, v upanju, da bo tam začel z mizarsko delavnico. Ker je imel žilico za nakup nepremičnin, je takoj kupil zemljo in začel graditi hišo. Sin Ciril se je kmalu zaposlil v mizarstvu, najstarejši sin Feliks v podjetju za pohištvo. Medtem se je sin Tone, moj oče, izučil v salezijanski obrtno-umetniški šoli v San Isidru. Z oporo in svetovanjem očeta Martina so bratje leta 1955 začeli z mizarsko delavnico.
Podjetje Oblak je torej slovensko družinsko podjetje, ki so ga ustanovili bratje Feliks, Ciril in Tone Oblak. Danes je največje podjetje za proizvodnjo vrat v Argentini in med največjimi v Južni Ameriki. Letos obhaja že 68 let obstoja. Bratje Oblak so začeli z umetniško izdelavo lesenih oken in vrat. Nagnjenje in ljubezen do te prijazne surovine izhaja že iz njihove rodne domovine.
Podjetje Oblak je torej slovensko družinsko podjetje, ki so ga ustanovili bratje Feliks, Ciril in Tone Oblak. Danes je največje podjetje za proizvodnjo vrat v Argentini in med največjimi v Južni Ameriki.
Kako se je podjetje razvijalo skozi desetletja?
Po nekaj letih se je vključil nov koncept delovanja, in sicer serijska proizvodnja, s katero je podjetje začelo rasti. Poleg lesa se je sčasoma začelo uporabljati tudi druge materiale, sredi sedemdesetih let je podjetje začelo izdelovati okna in vrata v pločevini/jeklu, sredi osemdesetih let s plastičnimi profili in v devetdesetih letih se je dodal še aluminij.
Danes se podjetje nahaja na zahodnem delu Buenos Airesa. Obsega čez 50.000 kvadratnih metrov in je opremljeno z najmodernejšimi stroji.
Kot član mlajše generacije sodelujem pri vodstvu podjetja Oblak kot direktor, odgovoren za proizvodnjo. Poročen sem s Tinko Loboda; rodili so se nama štirje otroci, trije že imajo končano univerzitetno izobrazbo in zaposlitvijo, najmlajši je še na univerzi. Vsi radi zahajamo v slovensko skupnost in v njej sodelujemo.
Foto: Družinski vodilni člani podjetja Oblak ob obisku Veleposlanika RS v Argentini, Alaina Briana Berganta (osebni arhiv)
Kakšna je gospodarska situacija v Argentini, kakšna med argentinskimi Slovenci?
Gospodarsko stanje v Argentini je zelo nestabilno in neverjetno dinamično. Toliko let se vleče ta položaj, da smo se ga že kar "privadili". Potrebno je biti hiter in iznajdljiv, da se lahko odločiš, kako in kaj. Negotovost ter pomanjkanje zanesljivosti in predvidljivosti nas opozarjata, da moramo biti vedno pozorni.
Naše obratovanje je končno usmerjeno v gradnjo stanovanj ali stavb. To tudi pomeni ohranjanje vrednote denarja pred inflacijo in izgubi vrednote naše denarne valute. Referenčna valuta v Argentini je sicer ameriški dolar in graditi nepremičnine pomeni ohranjati njegovo vrednost.
Med argentinskimi Slovenci je različno, odvisno je od stroke ali poslov, s katerimi se ukvarjajo. Slovenci v Argentini smo sicer znani po pridnosti, odgovornosti in iznajdljivosti. Naj omenim, da je v več Slovencev v Argentini ustanovilo podjetja, zelo priznana tudi na argentinskem trgu. Pred leti je delovala med nami tudi Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica.
Foto: Člani odbora ob ustanovitvi SLOAR (Slovensko-argentinske zbornice) (osebni arhiv)
V zadnjih letih se je pa na pobudo nekaterih naših podjetnikov, sedanjega slovenskega veleposlanika v Argentini Alana Briana Berganta in častnega konzula ter podjetnika Henrija Zupana ustanovila Slovensko-argentinska gospodarska zbornica. V njej je včlanjenih več slovenskih podjetij, povečale so se tudi vezi med nami ter s slovenskimi podjetji v matični domovini in po svetu.
Mreženje (networking) olajša izbiro rešitev raznim situacijam, ki se pojavljajo na trgu, omogoča dobre prakse in boljše medsebojno sodelovanje z lokalnimi, regionalnimi in globalnimi podjetji.
Gospodarsko stanje v Argentini je zelo nestabilno in neverjetno dinamično. Potrebno je biti hiter in iznajdljiv, da se lahko pravilno odločiš, kako in kaj.
Kakšne podjetniške načrte imate za prihodnost?
Naš cilj je biti ter ostati oblikovalci in proizvajalci najbolj prestižnih vrat na argentinskem trgu in v ameriški regiji.
Ne gre pa samo za posel. Naše poslanstvo je proizvajati dobrine v lastno korist in v dobrobit družbe. Ljudem želimo omogočati dostojno delo in osebju, ki sestavlja naše podjetje, posredovati prave vrednote. Veliko pozornosti posvečamo dobrim medsebojnim odnosom in skrbi za varnost in zdravniško oskrbo osebja. Skrbimo tudi za stalno usposabljanje kadrov. Človeški viri so v bistvu tisti, ki doprinesejo podjetju zmogljivost, da se lahko prilagaja raznim spremembam. Naše poslanstvo je, da gremo vedno naprej.
Foto: Pročelje podjetja Oblak (osebni arhiv)
Torej ne gradite samo podjetja, pač pa tudi družbo …
Res je. Kultura našega podjetja presega trgovski in produktivni vidik. Vršijo se sistematično akcije, ki pripomorejo k izboljšanju družbe in okolja ter družin tistih, ki sestavljajo našo ekipo.
Podjetje goji tudi socialne in kulturne vrednote preko tečajev in predavanj, ki jih organizira za distributerje in kupce. Sodeluje tudi z večjimi ustanovami: s "Fundación Capacitar" na buenosaireški univerzi, z inštitutom Instituto Madero in s šolami iz okraja, večkrat zaposlujemo tudi študente iz okolice.
Podjetje se zaveda velikega pomena dejavnosti in solidarnosti, zato pomagamo šolam, kongregacijam, skupnostnim, ljudskim menzam in dobrodelnim ustanovam.
Naš naslednji cilj je, da gradimo dobre, koristne in trajne medsebojne odnose z našimi dobavitelji. Poslanstvo mlajše generacije podjetja je varovati in obdržati, kar smo prejeli od ustanoviteljev, držati skupaj in se izpopolnjevati.
Ljudem želimo omogočati dostojno delo in osebju, ki sestavlja naše podjetje, posredovati prave vrednote.
Kako ste ostali povezani s Slovenijo in slovenstvom skozi vsa ta leta?
Podjetje Oblak je od svojih začetkov močno povezano s slovensko skupnostjo v Argentini in Slovenijo.
Tesno smo povezani s krajevno in osrednjo slovensko skupnostjo. Že ustanovitelji podjetja so se aktivno udejstvovali in vsestransko sodelovali v slovenskih domovih in ustanovah. Stric Feliks je bil ustanovni odbornik slovenskega doma Naš dom San Justo, stric Ciril je bil dolgoletni boter tega doma. Moj oče Tone je bil predsednik in dolgoletni odbornik Našega doma San Justo, bil je velik pobudnik, organizator, umetnik in sodelavec v tem domu. Sodeloval je tudi v drugih slovenskih domovih in v odboru društva Zedinjena Slovenija. Bil je in je še vedno vsestranski kulturni delavec, predvsem kot scenograf in umetnik. Vsi trije bratje so imeli velik čut za ohranjanje slovenstva, darovali so tudi veliko materialnih sredstev za gradnjo naših domov in vzdrževanje naših publikacij ter kulture.
Tudi naša druga generacija podjetja je bila in je še vedno aktivna v krajevnem sanhuškem in osrednjem odboru naše slovenske skupnosti. Osebno sem opravljal več funkcij v glavnem odboru Našega doma San Justo (podpredsednik in kulturni referent), bil sem dolgoletni predsednik in še vedno sem odbornik slovenskega letovišča “Naša domačija”, podpredsednik SLOAR (Slovenke-argentinske gospodarske zbornice). Sestri Miriam in Lučka sta dolgo let poučevali v sanhuški slovenski osnovni šoli Franceta Balantiča, prva več kot 25 let poučuje tudi na slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. Bratranca Feliks in Martin sta bila blagajnika glavnega odbora Našega doma.
Tretja generacija je aktivno sodelovala in še vedno sodeluje pri raznih slovenskih odborih in organizacijah v raznoraznih funkcijah predsednikov mladinskih krajevnih in osrednjih organizacij, delegatov, blagajnikov, kulturnih referentov, med njimi: Monika, Erik, Matjaž, Cintija, Toni, Lucijana, Mikaela, Luka, Gabi, Niko, Alenka.
Foto: Pogled z vrha na podjetje Oblak (osebni arhiv)
Lepa slovenska imena tudi tretje generacije …
Povezani smo s Slovenijo tudi preko sorodnikov in prijateljev, medsebojno se obiskujemo. Vseskozi smo gostili in še vedno gostimo v podjetju razne obiske poslancev, kulturnikov in podjetnikov iz Slovenije in zamejstva. Zelo dragocene so tudi izmenjave med prijatelji in znanci istega porekla, ki slovensko govorimo in čutimo.
Kako ocenjujete družbeno-politično stanje v Sloveniji?
Družbeno stanje današnje Slovenije ocenjujem s spoštovanjem, kot domovino svojih prednikov. Oni so morali zapustiti svoj domači kraj in iti v neznani svet zaradi vere, vrednot in življenjskega obstoja. Očetu so umorili dva brata brez kakršnekoli sodbe in ju tudi kruto mučili.
Dolga leta spremljam, kar se dogaja v Sloveniji. Osamosvojitev od komunističnega režima, slovenska osamosvojitev, nas je močno razveselila in še posebno ganljivo prevzela. Dala nam je novega zagona in ponosa, da smo Slovenci!
Kot samostojna je Slovenija zadihala in napredovala na več področjih: ekonomskem, kulturnem, v turizmu … nastalo je mnogo privatnih podjetij, izboljšali so ceste, transport, gastronomija, splošne trgovine, veletrgovine. Tudi tehnologija se je posodobila in slovenska država iz leta v leto materialno napreduje v vseh pogledih.
Boli pa me, da ob takem napredku še vedno ni dovolj čuta pravičnosti do nekaterih živih in predvsem pokojnih rojakov. Sprašujem se, kdaj bo toliko nedolžno pobitih, nerojenih otrok, deklet in fantov, mož in žena, zmetanih v jame in rove po slovenski zemlji, deležnih istih pravic in kdaj bodo odgovorni zagotovili enakost vseh državljanov?
Pomanjkanje spoštovanja je vir zla za vso družbo. Poimenovanje žrtev, mrliški listi in dostojen pokop so obveza in upanje demokratične Slovenije, ki si jo tudi sam želim.
Boli me, da ob vsem napredku še vedno ni dovolj čuta pravičnosti do nekaterih živih in predvsem pokojnih rojakov. Poimenovanje žrtev, mrliški listi in dostojen pokop so obveza in upanje demokratične Slovenije, ki si je tudi sam želim.
Kaj se lahko Slovenci naučimo od Argentincev in obratno?
Slovenci se od Argentincev lahko naučimo ljubeznivosti, odprtosti, empatije, smisla za druge, gostoljubnosti, tolerance, čuta za druženje in ljubezen do družinskih srečanj.
Od Slovencev se Argentinci lahko naučimo delavnosti, poštenosti, vztrajnosti, smisla za red, varnosti, točnosti in profesionalnosti, izobraženosti, znanja več jezikov, spoštovanja do ekologije in do lastnine drugega ...
Slovenci matične domovine se od Slovencev v Argentini lahko naučijo potrpljenja, ljubezni in ponosa do slovenskih korenin in vrednot; odpornosti, ko so še iz najbolj težkih preživetih trenutkov v življenju, v taboriščih in začetkih v novem in neznanem svetu osmislili svoje življenje z vero, idealizmom in požrtvovalnostjo. Ustvarili so malo Slovenijo pod Južnim križem. Zgradili so skupne slovenske domove z veliko ljubeznijo in medsebojno solidarnostjo. Slovenska skupnost, njene ustanove in organizacije so bile in so še vedno steber za obstoj slovenskega jezika, vere, slovenskih šeg in navad.
Foto: Proizvodnja vrat v podjetju Oblak (osebni arhiv)
Foto: Podjetje Oblak se je predstavilo na letošnji razstavi "Experiencia Living" v Buenos Airesu (osebni arhiv)
Ta intervju ste lahko prebrali brezplačno, čeprav ni zastonj. Postanite naročnik Domovine, s čimer pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin, sproti pa še podprete neodvisno novinarstvo.
Re:...Slovenci v Argentini smo sicer znani po pridnosti, odgovornosti in iznajdljivosti....
Ze mogoce, a da so taki ni bistveno, da so Slovenci, ampak mnogo bolj to, da so imigranti. Ker leni, neodgovorni in neiznajdljivi imigranti izginejo. Pravzaprav ti drugi sploh ne emigrirajo.
pa kakšen napredek , kaj ta človek bluzi ker pojma nima !
zadnjih 11 let gre vse navzdol !
Po Podatkih statističnega urada se je v letih 2012-2021 iz države izselilo 76.278 Slovenskih državljanov. Priselilo nazaj 39.976 Slovenskih državljanov
Izgubili smo 36.302 Slovenskih državljanov, če prištejemo še dnevne čezmejne delavce migrante 32.678 , tako smo skupno izgubili 68.979 Slovenskih državljanov. Za državo to predstavlja zelo veliko škodo, država ponuja praktično zastonj izobraževanje, ki ga pa ne zna zadržati v Republiki Sloveniji. Slovenski kader NE VIDI perspektive v SLO ! stanje je najslabše po osamosvojitvi, rešitev s strani politike NI, so pa časovnice, strateški sveti. leta 2008 smo imeli 63.416 tujih državljanov, januarja 2023 jih je bilo že skoraj 190.000, to je povečanje za 126.584 tujcev v 14 letih. S strani politike nobenih rešitev razen časovnic, obljub, strateških svetov. janša, golob, šarec, cerar pa se hvalijo z nižjo brezposelnostjo in kako so oni rešili slovenijo
Teodor
16. 06. 2023 09:57:550
Stanje ni začelo iti navzdol 2012, ampak že 1945. Takrat se jih je največ izselilo, tistih ki so imeli srečo, da so ostali živi. Če imamo sedaj premalo ljudi in jih moramo uvažati je to posledica preteklih dejanj.
MEFISTO
16. 06. 2023 16:12:260
Zakaj se mučiš z dejstvom, da imamo premalo Slovencev?
Boris Kidrič, ki se mu še vedno klanja celotna SD, je vendar že leta 1941 urbi et orbi oznanil, da je dovolj, če ostanejo trije Slovenci, pa tisti pravi komunisti.
Teodor
16. 06. 2023 20:46:170
Spoštovani MEFISTO, kje sem te mučil z tako izjavo?
6 komentarjev
Peter Klepec
Re:...Slovenci v Argentini smo sicer znani po pridnosti, odgovornosti in iznajdljivosti....
Ze mogoce, a da so taki ni bistveno, da so Slovenci, ampak mnogo bolj to, da so imigranti. Ker leni, neodgovorni in neiznajdljivi imigranti izginejo. Pravzaprav ti drugi sploh ne emigrirajo.
lukaab
Češka je velik zgled sloveniji !
pa kakšen napredek , kaj ta človek bluzi ker pojma nima !
zadnjih 11 let gre vse navzdol !
Po Podatkih statističnega urada se je v letih 2012-2021 iz države izselilo 76.278 Slovenskih državljanov. Priselilo nazaj 39.976 Slovenskih državljanov
Izgubili smo 36.302 Slovenskih državljanov, če prištejemo še dnevne čezmejne delavce migrante 32.678 , tako smo skupno izgubili 68.979 Slovenskih državljanov. Za državo to predstavlja zelo veliko škodo, država ponuja praktično zastonj izobraževanje, ki ga pa ne zna zadržati v Republiki Sloveniji. Slovenski kader NE VIDI perspektive v SLO ! stanje je najslabše po osamosvojitvi, rešitev s strani politike NI, so pa časovnice, strateški sveti. leta 2008 smo imeli 63.416 tujih državljanov, januarja 2023 jih je bilo že skoraj 190.000, to je povečanje za 126.584 tujcev v 14 letih. S strani politike nobenih rešitev razen časovnic, obljub, strateških svetov. janša, golob, šarec, cerar pa se hvalijo z nižjo brezposelnostjo in kako so oni rešili slovenijo
Teodor
Stanje ni začelo iti navzdol 2012, ampak že 1945. Takrat se jih je največ izselilo, tistih ki so imeli srečo, da so ostali živi. Če imamo sedaj premalo ljudi in jih moramo uvažati je to posledica preteklih dejanj.
MEFISTO
Zakaj se mučiš z dejstvom, da imamo premalo Slovencev? Boris Kidrič, ki se mu še vedno klanja celotna SD, je vendar že leta 1941 urbi et orbi oznanil, da je dovolj, če ostanejo trije Slovenci, pa tisti pravi komunisti.
Teodor
Spoštovani MEFISTO, kje sem te mučil z tako izjavo?
MEFISTO
Ne mene, sebe. Jaz sem že davno obupal.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.