Podnebni znanstvenik trdi, da brez "podnebnega alarmizma" težko dobiš objavo v prestižnih znanstvenih revijah

Podnebni znanstvenik je pretekli teden zanetil polemiko, ko je zapisal, da je zamolčal ključne podrobnosti svojih raziskav požarov v naravi, da bi ustrezal "vnaprej odobrenim pripovedim" o podnebnih tveganjih in dobil objavo v eni najbolj cenjenih znanstvenih publikacij na svetu. 

Patrick T. Brown, predavatelj na univerzi Johns Hopkins in doktor znanosti o zemlji in podnebju, v članku za The Free Press trdi, da uredniki Nature in Science – dveh najprestižnejših znanstvenih revij – izbirajo “podnebne dokumente, ki podpirajo določene vnaprej odobrene pripovedi,” in dajejo prednost “izkrivljenim” raziskavam, ki napihujejo nevarnosti. 

Znanost je v krizi: "I sacrificed contributing the most valuable knowledge for society in order for the research to be compatible with the confirmation bias of the editors and reviewers of the journals I was targeting."https://t.co/GLfKyKhNMl

— Žiga Turk (@ZigaTurk) September 8, 2023

Pritisk in pristranskost 

Brownova študija, objavljena v Nature 30. avgusta, je navedla, da so podnebne spremembe vplivale na ekstremno obnašanje požarov v naravi, kot sta uničujoča požara v Kaliforniji in na Havajih. Sedaj priznava, da se je ozko osredotočil le na človeški vpliv požarov v naravi, namesto da bi se na splošno osredotočil na kompleksnost drugih očitno pomembnih dejavnikov. 

Za svoje dejanje je okrivil pritisk, s katerim se soočajo znanstveniki, ki želijo svoje študije objaviti v prestižnih člankih, ter potrebo po ustvarjanju privlačnih povzetkov, ki jih je mogoče spremeniti v učinkovite naslove. Kot trdi, je želel, da je raziskava odmevna. "Ko sem leta 2020 začel raziskovati za ta članek, sem bil novi docent, ki je moral povečati svoje možnosti za uspešno kariero. Ko sem prej poskušal odstopati od formule, so moje članke zavrnili uredniki uglednih revij in moral sem se zadovoljiti z manj prestižnimi izdajami."

Brown je zapisal, da njegova študija ni obravnavala slabega gospodarjenja z gozdovi in drugih dejavnikov, ki so prav tako pomembni za vedenje požarov, ker je "vedel, da bi to odvrnilo od pripovedi, osredotočene na negativni vpliv podnebnih sprememb, in tako zmanjšalo možnosti, da bi študija prestala pregled urednikov in recenzentov Nature". 

“Odkrito povedano, znanost o podnebju je postala manj namenjena razumevanju zapletenosti sveta in bolj služi kot nekakšna Kasandra, ki nujno opozarja javnost na nevarnosti podnebnih sprememb. Ne glede na to, kako razumljiv je ta instinkt, izkrivlja veliko podnebnih znanstvenih raziskav, napačno informira javnost in, kar je najpomembneje, otežuje doseganje praktičnih rešitev,” je med drugim zapisal. 

Stroka vrača udarec 

Dr. Magdalena Skipper, glavna urednica revije Nature, je Browna že obtožila slabe raziskovalne prakse, ki je zelo neodgovorna.  

"Edina stvar v izjavah Patricka Browna o uredniških postopkih v znanstvenih revijah, s katero se strinjamo, je, da znanost ne bi smela delovati s prizadevanji, s katerimi je objavil ta članek," je dejala v izjavi za E&E News. “Zdaj natančno preučujemo posledice njegovih navedenih dejanj; vsekakor odražajo slabe raziskovalne prakse in niso v skladu s standardi, ki smo jih postavili za našo revijo.” 

Kot je dejala, Narava pričakuje, da raziskovalci uporabljajo najprimernejše podatke, metode in rezultate. “Če raziskovalci tega ne storijo, je to v nasprotju z interesi kolegov raziskovalcev in raziskovalnega področja kot celote. Namerno ne storiti tega je v najboljšem primeru zelo neodgovorno. Raziskovalci so odgovorni za svoje raziskave, ki jih morajo jemati resno,” je dodala. 

Navedla je tudi tri nedavne primere raziskav, objavljenih v Nature, ki da ne sledijo domnevnim uredniškim pristranskostim, ki jih domneva Brown. Vključujejo raziskave o morskih vročinskih valovih, povečanih emisijah ogljika v Amazoniji in vlogi človekove dejavnosti pri spodbujanju gozdnih požarov. 

Brownova dejanja so monumentalno neetična, pa je dejal Gavin Schmidt, direktor Nasinega inštituta Goddard za vesoljske študije. V desetletjih raziskav na tem področju je dejal, da se ne more spomniti drugega avtorja, ki bi publikacijo obravnaval kot igro. Brownova dejanja ne bodo škodila njegovim lastnim zaposlitvenim možnostim, saj ni več akademik, vendar bi lahko polemika spremljala njegove kolege skozi njihovo kariero, je dejal Schmidt. 

Dodal je, da je Brown cenzuriral samega sebe, namesto da bi mu dejansko rekli, da njegov članek ne bo objavljen, če razširi svoje raziskave. 

"Žvižga sebi – on je naredil vse to," je dejal Schmidt. "Nihče mu ni nič naredil." 

Neznosna lahkost objavljanja

"Že nekaj časa dokumentiram to vrsto stvari: Moja poanta ni, da je nemogoče objaviti odmevne članke, ki odstopajo od formule, ki jo opisujem, ampak da je to veliko težje," na njene očitke odgovarja Brown. "Vse, kar opisujem o svojem prispevku, je povsem konvencionalno in banalno. Na mojem papirju ni nič nenavadnega. To je bistvo."

Izpostavlja pomen člankov, ki pridejo na naslovnice. "Pridobivanje zgodbe na naslovnici spodbuja druge raziskovalce, da svoje raziskave oblikujejo na enak način, saj so objave v zelo odmevnih publikacijah tako dragocene. In končni rezultat je, da javnost dobi to množico rezultatov raziskav podnebnih katastrof, ki preprosto ne vključujejo celotne slike."

Kot zaključi, želi spodbuditi več raziskovalcev, da na sistematičen način dokumentirajo druge raziskovalne/publikacijske prakse, ki lahko skupaj vodijo do netočnega javnega dojemanja obsega podnebnih vplivov, relativno na vse ostalo.

A few additional thoughts for now:

Some outlets are reporting that I admitted to "manipulating data" or some such thing. This is totally false. Please read the actual text of my piece to understand the nuance of the argument I am making.https://t.co/c5bSVIIuYT

Overall, the… pic.twitter.com/FLuMeJiM5Q

— Patrick T. Brown (@PatrickTBrown31) September 7, 2023