Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Za razliko od lani, ko RTV Slovenija domnevno ni imela dovolj snemalnih ekip, Pop TV pa se je izgovarjal na to, da ne poročajo o protestih proti ustavno zagotovljenim pravicam, so letos Pohodu za življenje vsaj delček programa v osrednji informativni oddaji namenile vse televizije.



Večina jih je sicer poročala, kot da ne bi bili tam oz. kot da niso razumeli, kaj se je sploh dogajalo. Glede na to, da so tam sicer bili in od organizatorjev prejeli podrobno predstavitev za kaj sploh gre, so to verjetno storili namenoma.

Pohod za življenje namreč ni protest, kot so poročali. Je dogodek praznovanja življenja, ozaveščanja o nevarnostih splava in izražanje sočutja z žrtvami splava, tako umrlimi nerojenimi otroki kot duševno in fizično poškodovanimi materami, ki v današnji družbi skorajda nimajo pravice žalovati za izgubljenim otrokom.

Prav tako ni šlo za prepoved splava. V nobenem izmed nagovorov na dogodku, v nobenem gradivu in na nobenem transparentu ni bilo mogoče prebrati zahteve po tem, da bi splav moral biti prepovedan. Da je nekaj slabega, da rani, ubije človeka, da, a nič o prepovedi. Zgolj o ozaveščanju, potrebi po varovanju življenja.

Tudi govor o posredovanju policije med skupinama in razdvajajoči vlogi nadškofa je bil povsem izven konteksta. Posredovanje policije se je nanašalo na poskus ene skupine preprečiti drugi, da bi javnosti posredovala svoje sporočilo, sporočilo nadškofa pa težko bolj spravljivo. Je torej problem, da zagovorniki življenja in nadškof javno povedo svoje stališče?

Zbiranje in organiziranje protipohoda kaže, da se zavedajo teže in pomena, ki ga v slovenski družbi pridobiva Pohod za življenje.

Protiprotest Pohodu za življenje daje večjo legitimnost

Dodatno legitimnost je Pohodu za življenje dala prav stranka Levica, ki je na družabnih omrežjih sklicala »proti-pohod«. Njihovo zbiranje in organiziranje kaže, da se zavedajo teže in pomena, ki jo v slovenski družbi pridobiva Pohod za življenje. In to kljub temu, da je splav ena najbolj tabuiziranih tematik.

Prikaz tako Pohoda za življenje kot protesta proti njemu je opazovalcem pokazal veliko razliko med obema. Na eni strani smo videli veselje ob ozaveščanju o vrednosti in pomenu človeškega življenja. Odlično organizirani redarji so skrbeli, da kljub provokacijam z druge strani ni prišlo do eskalacij.

Množica ljudi vseh starosti vključno z obilico mladih, mladih družin, otrok in ljudi s posebnimi potrebami je okolico nagovarjala spoštljivo, s pozitivnimi gesli in predvsem pričevanji. Pričevanji, da obstaja alternativa splavu, da sprejetje otroka s posebnimi potrebami v družino prinaša veselje, da splav globoko rani. Slišati je bilo sporočilo fanta, ki bi lahko končal v postopku splava, pa je srečen, da je njegova mama izbrala življenje njega in njegovih dveh bratov in sestre, s katerimi se je skupaj znašel v maternici. Na eni strani smo tako lahko videli skupino, ki je izražala prepričanje, da ima vsak človek pravico do življenja, ne glede na to, v kateri razvojni stopnji se nahaja, ne glede na njegovo zdravje ali druge lastnosti.

Na drugi strani policijskega kordona smo lahko spremljali neprijavljen, a vendarle več kot očitno organiziran poskus utišanja sporočila življenja z mračno, malodane demonsko ikonografijo ter žaljivimi in prostaškimi parolami. Izražali so mnenje, da je odločanje o tem, kateri človek ima pravico do življenja in kateri ne, neizpodbitna pravica določene skupine ljudi (v tem primeru skupine že rojenih žensk).

Njihovo delovanje pa je bilo bolj kot v komunikacijo svojih vrednot usmerjeno v utišanje sporočila na drugi strani, kar so skušali doseči tako z blokado ulice kot z glasnim žvižganjem in vpitjem. Na strani vsakega posameznika pa je, da premisli, kdo je tukaj totalitarno naravnan in mračnjaški ter kdo napreden in civiliziran.

Slovenska policija ne more obvladati okrog 100 razgrajačev?

Na Mestnem trgu je policija ocenila, da udeležencem Pohoda za življenje na poti do Prešernovega trga ne more zagotoviti varnosti. Kljub sicer korektnemu in profesionalnemu delovanju policije se odpira zaskrbljujoče vprašanje, kako lahko skupina približno 100 razgrajačev na neprijavljenem nelegalnem protestu slovenski policiji predstavlja preveliko oviro za zagotavljanje varnosti prijavljenega pohoda.

Kljub kadrovski podhranjenosti in dejstvu, da so v enem tednu morali varovati tri večje proteste oz. dogodke, enega celo z vodnim topom, je to nevarno sporočilo za demokracijo, svobodo govora in nenazadnje varnost v Sloveniji. Posebej, če organizatorji proti-protesta ne bodo ustrezno procesirani, kar se zdi dokaj verjetno, glede na izkušnje z drugih neprijavljenih protestov.

Nekoč, ko bo prišlo do takšnega družbenega napredka, da bomo varovali resnično vsako življenje, bo splav nekaj nepredstavljivega, ne glede na to, ali bo legalen ali ne.

Upanje je na strani življenja

Čeprav Pohod za življenje na razočaranje mnogih ni prišel do predvidenega cilja, je velikega pomena tudi, da ni prišlo do fizičnih obračunov in je bila ves čas zagotovljena varnost vsem udeležencem.

Prav tako je ne glede na netočno in delno zavajajoče poročanje medijev sporočilo življenja prišlo v javnost. Prišlo je več ljudi kot lansko leto, posebej mladih, ki so zdaj tudi organizirano del koordinacijske ekipe.

Strah je tako prej kot na strani gibanja za življenje na strani promotorjev splava. Strah pred informiranostjo, da je končanje življenja človeka, četudi nerojenega pač nekaj, kar je narobe, ne glede na zakonodajo, ki to dovoljuje. Več ljudi, kot bo dosegel glas Pohoda za življenje, več ljudi se bo tega zavedalo in nekoč, ko bo prišlo do takšnega družbenega napredka, da bomo varovali resnično vsako življenje, bo splav nekaj nepredstavljivega, ne glede na to, ali bo legalen ali ne. A če nas zgodovina kaj uči, je to to, da se takšni premiki dogajajo počasi.



Pomislimo samo, kako dolgo je trajalo, da so bili sužnji osvobojeni in da so ženske dobile volilno pravico. V ZDA pohodi za življenje potekajo že 47 let in počasi začenjajo kazati resnejše sadove. Slovenski Pohod za življenje je že v tretji svoji iteraciji postal pomemben narodni dogodek.

In kot je v intervjuju za Domovino povedala Željka Markić, bodo verjetno šele potomci želi sadove tega dela. A takrat, morda šele čez sto let, bodo ponosni na seme, ki so ga zdaj zasejali udeleženci Pohoda za življenje. In to je velika dediščina, ki jo lahko dajo za prihodnost.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta: