Politik meseca spet Anže Logar, najmanj uspešna Tanja Fajon

Foto: Daniel Novakovič, STA
Za nami je mesec, ko je Anže Logar kot prvi poslanec SDS-a zakraljeval na vrhu lestvic priljubljenosti politikov anketah osrednjih medijev. In najbrž je tudi to doprineslo k temu, da so ga kot najuspešnejšega politika januarja izbrali tudi poznavalci politike, sodelujoči v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

Logar je po jesenskem trojčku to postal že četrtič v zadnjih šestih mesecih. Tokrat mu za naziv najuspešnejšega dobesedno ni bilo treba početi ničesar.

Za razliko od Tanje Fajon, prvakinje lestvice najmanj uspešnih politikov januarja. Nič kaj laskav naziv si je "zaslužila" s serijo osnovnošolskih napak na zunanjepolitičnem parketu, kot se je izrazil eden od sodelujočih analitikov.  

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimalizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, Marko Pavlišič, dr. Matevž Tomšič, Igor Vovk, Tino Mamić, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Alen Salihović, Bojan Požar, Rok Čakš


Malo je politikov, ki si po oceni sodelujočih poznavalcev politike v januarju zaslužijo visoko oceno uspešnosti – nad srednjo vrednostjo jih je zgolj sedem, pa tudi ti imajo nižje povprečne ocene kot deseterica najuspešnejših sicer.

To priča o svojevrstni krizi delovanja tako koalicije kot opozicije, pri kateri pa izstopa politik, ki ta čas praktično ne počne ničesar, razen tega, da se tu in tam pojavi na kakšni televiziji in v zanj skoraj že značilnem nedoločniku testira potrpežljivost tistih, ki jih zanima, kako bo vnovčil pridobljeni politični kapital.

Govor je seveda o Anžetu Logarju, ki je za takšno držo nagrajen tako s strani anketirancev Ninamedie in Mediane kot s strani poznavalcev politikov, ki tovrsten učinkovit obrtniški pristop znajo ceniti. Z nezanemarljivo opombo, da na vseh teh lestvicah, vključno z našo, ni več dosedanjega šampiona, Boruta Pahorja.

Logarjev šef Janez Janša in Jernej Vrtovec, predsednik komisije, ki si je Janša želi, si s precej nižjim povprečjem delita drugo mesto. Matej Tonin je z desetinko točke višjim povprečjem od decembrskega za dve mesti celo napredoval, Nataša Pirc Musar pa je tri izgubila. Po Janezu Ciglerju Kralju in Jelki Godec ni več nikogar z dovolj visoko povprečno oceno za uvrstitev med "uspešne politike".



 

Je pa gneča med najmanj uspešnimi. Povsem na dnu (oziroma na vrhu, kakor gledamo) je predsednica SD-ja Tanja Fajon, takoj nad/pod njo pa je od vseh povoženi finančni minister Klemen Boštjančič. Falcon in kočija sta na trejo mesto neuspešnih pripeljala Urško Klakočar Zupančič, na četrto pa s strani Zorana Jankovića ponižanega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana.

Sledi še en povoženi minister, za visoko šolstvo, znanost in inovacije,  Igor Papič, nato pa je s povprečjem 1,82 tu že predsednik vlade Golob. Med deseterico najmanj uspešnih so še Miha Kordiš, Marjan Šarec, Sanja Ajanović Hovnik in Asta Vrečko.



(Ne)uspešnost delovanja politikov so sodelujoči ocenjevali na petstopenjski lestvici (1 – zelo neuspešen, 2 – bolj neuspešen, 3 – niti uspešen niti neuspešen, 4 – bolj uspešen, 5 – zelo uspešen).

Med 7 najbolj uspešnih so se uvrstili tisti z najvišjimi povprečnimi ocenami, med 10 najmanj uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi ocenami. Sodelujoči so sicer tokrat ocenjevali 35 bolj izpostavljenih politikov v poletnem obdobju.



"Kot najbolj neuspešno ocenjujem Tanjo Fajon, ki se ji je v januarju zgodila serija precej osnovnošolskih napak na zunanjepolitičnem parketu," je kritičen profesor s FDV dr. Miro Haček. Navaja od zelo neprimernih izjav v zvezi z ukrajinsko krizo (ki so jih z veseljem povzemali ruski državni mediji), neprimernih izjav v Davosu (ki so jih z veseljem povzemali globalni mediji), pa do afere z ruskimi vohuni, kjer v dveh mesecih od aretacije ni uspela poklicati na zagovor ruskega veleposlanika, s čimer sporoča predvsem to, da smo država, ki je nihče ne more vzeti resno, in pa tudi to, da je bila afera predvsem uporabljena za notranjepolitične potrebe.

"Ne moremo spregledati, da je zdravstvenemu ministru premier v bistvu izrekel nezaupnico, s tem ko je sam prevzel pobudo pri zdravstveni reformi. Finančni minister je dokaj neviden, in v koaliciji, kjer so finančni apetiti veliki, to ni ravno pohvalno," je argument Marka Pavlišiča za nizko oceno Danijela Bešiča Loredana in Klemna Boštjančiča. 

Bojan Požar pa pokaže na njunega šefa: "To je bil doslej najslabši mesec predsednika vlade Goloba, kar je kulminiralo s padcem predloga zakona o 600 evrov za sodnike in tožilce, kar je nov dokaz, da Golob nima nobenega načrta, kaj početi v politiki, razen biti predsednik vlade," meni znani novinar. Znotraj opozicije prepoznava hud etapni poraz Mateja Tonina, povezan z nesojeno interpelacijo Nove Slovenije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, in dokaz politične kilometrine Janeza Janše.

"Omeniti pa velja tudi izjemno slab ter neambiciozen štart predsedniškega mandata nove predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je predvsem tudi "nepozorna", čeprav je napovedovala ravno obratno, da kot predsednica pozorna bo. Tiho je bila ob Zemljaričem pokopu, tiho je bila 1. februarja ob velikem protestu upokojencev na Trgu republike, tiho je ob vladnih predlogih neustavnih zakonov in tako dalje," našteva Požar. 

"Očitna je nekoordiniranost ekonomskih politik, kar se vse bolj odraža v makroekonomskih neravnovesjih. Visok 5,3 % primanjkljaj, neobrzdano rast plač, rekordna inflacija in najvišja javna poraba v zgodovini države," našteva ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, so finančnega ministra povsem povozili drugi ministri v vladi s svojimi željami. Opozarja, da sta načrtovana davčna reforma in rast javnih izdatkov povsem v nasprotju s priporočili OECD. "Zadolževanje države je vse dražje, breme obresti za proračun pa vse večje. Če se hitro nekaj ne spremeni, bomo slej ko prej s polno hitrostjo prileteli v zid," je pesimističen Velenjčan. 


Odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamić, pa pravi, da je delo ministrov težko ocenjevati, ker ministri nimajo kaj pokazati. "Veliko se oglašajo, ko gre za ideološke teme, a to je tudi vse. Da je vladi v devetih mesecih uspelo ukiniti muzej osamosvojitve, pa res ne more biti pokazatelj silne delavnosti vlade."

Razočaran je tudi novinar Radia Ognjišče, Alen Salihović: "Če sem v lanskem letu naivno še verjel, da ima ta vlada potencial, predvsem pa, da je premier Robert Golob kos nalogi, je vse bolj očitno, da se začenja zavedati, da ne vodi podjetja ampak vlado pisanih interesov. Njegove obljube 'Bomo takoj. Bomo že jutri začeli delati! …' so zamenjale besede: 'Se bomo pogovorili do aprila, maja … Začeli z reformo leta 2024, 25, 26 …'" Kot nadaljuje, bo leto kmalu naokrog, dobili pa smo zgolj višje davke in naraščajoče cene. 

Ocena dela Golobove vlade najnižja do sedaj


Klik za povečavo


Da gre Golobovim vladanje vse slabše, ali pa to zgolj postaja bolj očitno, kaže tudi negativen trend povprečne ocene dela vlade v posameznem mesecu. Tokrat je povprečje prvič pod šolsko še pozitivno oceno 2.

"Delo vlade se je praktično zreduciralo na uresničevanje ideološkega programa najmanjše vladne stranke Levica, impulzivne reakcije premierja Roberta Goloba in piarovsko podporo večinskih medijev, katerih poslovni modeli so pretežno odvisni od vlade in proračunskega denarja," je kruto realen Bojan Požar

Dr. Miro Haček pravi, da se je Golobova vlada v januarju predvsem osredotočila na lastno delovanje (nova ministrstva, kadrovske premestitve) in pa na zdravstveno reformo (ki je bolj napovedana kot videna). "Hkrati pa je soočena z celo vrsto kriz, med njimi prednjači zlasti kriza nezadovoljstva sindikatov javnega sektorja, ki pa jo je s svojim vihravim in nepremišljenim ravnanjem v veliki meri zakuhal ravno predsednik vlade." Vse to, kot poudarja profesor politologije, ob veliki servilnosti medijev, ki so v veliki meri izgubili tisto kritično ost, ki smo jo lahko dnevno opazovali v času prejšnje vlade.

Podobno tudi dr. Matej Lahovnik: "Vlada je s pavšalnimi obljubami posameznim interesnimi skupinam o dvigu plač ustvarila vtis, da je državna blagajna odprta in si je treba samo postreči. Imamo enega najvišjih primanjkljajev v EU s 5,3 %, načrtovana pa je tudi kar 18,5 % rekordna rast državnih izdatkov."  Takšna ekonomska politika je po njegovem nevarna, saj še priliva olje na inflacijski ogenj. Visok primanjkljaj, visoko zadolževanje države, načrtovano dviganje davkov, rast mase plač v javnem sektorju in visoki skoki cen monopolni storitev ob že tako rekordni inflaciji po njegovih besedah tvorijo eksplozivno mešanico. "Ne vem, kdo sploh vodi ekonomsko politiko vlade, ampak kdorkoli je že, ali nima ustreznih kompetenc ali pa mu je povsem vseeno za razvoj te države."

dr. Matevž Tomšič izpostavlja dve sramotni potezi vlade: pokop nekdanjega šefa komunistične tajne policije Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi in ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve. "To dvoje je med seboj tesno povezano in je izraz mentalitete, ki izraža prezir do samostojne slovenske države, ob tem pa časti bivši zatiralski režim. Ta mentaliteta očitno preveva aktualno vlado."

Tino Mamić opozarja še na eno dimenzijo: "Vlada je še vedno nepopolna, nova ministrstva pa bodo začela delati šele poleti, saj bodo do takrat potekale selitve. Devet mesecev po postavitvi nove vlade je država še vedno brez operativne vlade."

A ne konča se zgolj pri tem, vidimo še z enega vidika, ki ga odpira politični bloger Sašo Ornik: "Za sodnike in tožilce happy enda, ki jim ga je obljubil predsednik vlade, še ni. Izkazalo se je, da je Robert Golob v svojih obljubah precej lahkomiseln. Še več, občutek, da bi rad delal bolj po domače, postaja vedno močnejši," ugotavlja. Kot pravi, mu je na noge uspelo spraviti malodane ves javni sektor, ob visoki inflaciji in darilih, ki jih predsednik vlade deli posameznim delom javnega sektorja, pa se nezadovoljstvo tistih, ki niso deležni izpolnitve svojih želja, veča. "Čas bo pokazal, ali bo Golobova vlada temu kos. Bodo ji pa napetosti začele nižati javnomnenjsko podporo," zaključuje Ornik

"Izjemen PR vlade skrbi, da se o njej veliko govori, a zelo malo stori," pa na en segment, ki v tej vladi še razmeroma dobro deluje, opozarja Alen Salihović. Ugotavlja, da vrh za vrhom koalicija in posamezni prvaki strank ter ministri predstavljajo, kaj vse bodo enkrat storili.

"Delo ostaja, težave se kopičijo, prvaku vlade Robertu Golobu pa je z njegovo predsednico strateškega sveta za zdravo prehrano Natašo Fidler Mis uspel še en velik met na enem od 'vladnih glasil', da naj zdrava in trajnostna prehrana vsebuje malo ali nič mesa. Predlaga nam, da meso zamenjamo z 'rastlinskimi izdelki, ki po videu in okusu spominjajo na meso'. In to je sporočilo vlade," še pravi Salihović in dodaja, naj realno zamenjamo z nečim, kar nas na to spominja. "Torej zdravnika z živinozdravnikom, učitelja z alkimistom, lekarnarja z vračem …"

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike