Pompozno napovedovani "stresni test" zdravstva se je sfižil: dodatnim milijonom navkljub pacienti čakajo še dlje. Kako si to razlaga minister Bešič Loredan?
POSLUŠAJ ČLANEK
Konec je "še enega menedžerskega prijema, ki ga Robert Golob vpeljuje v politiko". Tako so namreč na najbolj obiskanem slovenskem spletnem portalu pred dobrim letom pompozno napovedali "stresni test v zdravstvu, s katerim bo vlada leto in pol preverjala zmogljivosti našega javnega zdravstva".
Na današnji novinarski konferenci Ministrstva za zdravje so obravnavali predlog sprememb interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je nedavno sprejela vlada. Spremenjen je bil člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za zdravstvene storitve, ki jih bo izbrala vlada.
De facto to pomeni prekinitev in konec tega "zdravstvenega eksperimenta", ki pa ga pristojni minister ne želi tako imenovati.
Država je v preteklih mesecih z namenom skrajševanja čakalnih dob v zdravstveni sistem vplačala kar 137 milijonov evrov. A kot izgleda, brez učinka, čakalne dobe so se namreč še podaljšale.
Spomnimo, vlada je julija lani sprejela Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in je posegala v več zakonov s področja zdravstva.
Njen namen je bil med drugim nasloviti dolge čakalne dobe v zdravstvu oziroma zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Minister Bešič Loredan je takrat v pogovoru za STA izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico.
V sledečih osemnajstih mesecih naj bi zdravstvo na podlagi interventnega zakona dobilo okoli pol milijarde težko finančno injekcijo za tako imenovani stresni test javnega zdravstvenega sistema. Ministrstvo za finance je v svoji oceni ta znesek kasneje znižalo na 200 milijonov evrov.
Stresni test naj bi predvsem pokazal, koliko zdravstvo zmore in prenese. "Plačane bodo vse storitve, ki bodo opravljene po realizaciji. To se bo sklenilo z aneksom. Želimo dati priložnost vsem, da delajo, da delajo na zgornji meji. Tako bomo tudi videli, kje je zgornja meja našega zdravstvenega sistema. Tega še ne vemo. "
Minister Bešič Loredan je danes zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, po katerem so izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži dobili plačane vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste nad rednim programom. Kot je dejal, je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa da je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.
Izpostavil je, da so se v enem letu pokazale vse anomalije slovenskega zdravstvenega sistema, in dodal, da imajo zdaj na voljo podatke, kaj se lahko zgodi, če popolnoma in nekontrolirano odprejo zdravstveno blagajno in se iz nje financirajo popolnoma vse zdravstvene storitve.
V preteklih dneh so se v medijih namreč pojavile kritike, da omenjeni ukrep, označen tudi kot "zdravstveni eksperiment", ni bil uspešen. Minister za zdravje je danes poudaril, da zakona na ministrstvu niso nikoli opredeljevali na ta način. Z njim so, kot so dali vedeti ob nastopu vlade, želeli "stabilizirati sistem".
Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem po oceni ministrstva in vlade "v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale in dostopnost do zdravstvenih storitev bi bila še bistveno manjša, kot je bila pred covidom-19."
Kot je že v času sprejemanja interventnega zakona v svoji kolumni opozoril takratni direktor NIJZ Milan Krek, se je “minister odločil, da bo zdravstvo v posebnem eksperimentu pripeljal do skrajnih meja njegove zmogljivosti in ob tem spregledal, da naše zdravstvo že marsikje deluje preko meja zmogljivosti, tako tehničnih kot človeških. Tehniko lahko zamenjaš, če imaš denar, težko pa zamenjaš ljudi, še posebej, če jih preprosto nimaš več dovolj. Tedaj niti denar ne pomaga, kajti dan ima samo 24 ur.”
"Mislili smo, da se bodo vrste skrajšale. A že konec leta 2022 in v začetku leta 2023 je postalo jasno, da so kapacitete sistema omejene," je danes dejal minister. Zaradi tega razmišljajo tudi o ukinitvi napotnic z oznako zelo hitro, je dodal. "Obstoječi način ne deluje več tako, kot je bil zamišljen."
"Sistem zaradi večjega priliva in interventnega zakona naredi več storitev," je minister danes zagovarjal interventni zakon. A slabost naj bi bila fiksnost zdravstvenega kadra, ki onemogoča povečanje opravljenih storitev.
Na današnji novinarski konferenci Ministrstva za zdravje so obravnavali predlog sprememb interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je nedavno sprejela vlada. Spremenjen je bil člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za zdravstvene storitve, ki jih bo izbrala vlada.
De facto to pomeni prekinitev in konec tega "zdravstvenega eksperimenta", ki pa ga pristojni minister ne želi tako imenovati.
Država je v preteklih mesecih z namenom skrajševanja čakalnih dob v zdravstveni sistem vplačala kar 137 milijonov evrov. A kot izgleda, brez učinka, čakalne dobe so se namreč še podaljšale.
Spomnimo, vlada je julija lani sprejela Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in je posegala v več zakonov s področja zdravstva.
Njen namen je bil med drugim nasloviti dolge čakalne dobe v zdravstvu oziroma zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Minister Bešič Loredan je takrat v pogovoru za STA izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico.
V sledečih osemnajstih mesecih naj bi zdravstvo na podlagi interventnega zakona dobilo okoli pol milijarde težko finančno injekcijo za tako imenovani stresni test javnega zdravstvenega sistema. Ministrstvo za finance je v svoji oceni ta znesek kasneje znižalo na 200 milijonov evrov.
Stresni test naj bi predvsem pokazal, koliko zdravstvo zmore in prenese. "Plačane bodo vse storitve, ki bodo opravljene po realizaciji. To se bo sklenilo z aneksom. Želimo dati priložnost vsem, da delajo, da delajo na zgornji meji. Tako bomo tudi videli, kje je zgornja meja našega zdravstvenega sistema. Tega še ne vemo. "
Največ dodatnega dela opravili koncesionarji
Po podatkih ZZZS je bila realizacija opravljenih zdravstvenih storitev v relativnem smislu mnogo višja pri zasebnikih koncesionarjih kot v državnih zdravstvenih ustanovah. Od 137,6 milijona evrov je javnim zavodom za dodatno opravljeno delo šlo 64 odstotkov ali 88,3 milijona evrov, zasebnikom koncesionarjem pa 36 odstotkov ali 49,3 milijona evrov.
Po podatkih ZZZS je bila realizacija opravljenih zdravstvenih storitev v relativnem smislu mnogo višja pri zasebnikih koncesionarjih kot v državnih zdravstvenih ustanovah. Od 137,6 milijona evrov je javnim zavodom za dodatno opravljeno delo šlo 64 odstotkov ali 88,3 milijona evrov, zasebnikom koncesionarjem pa 36 odstotkov ali 49,3 milijona evrov.
Zakon je sicer določal, da če izvajalci v javni mreži, kamor sodijo tako javni zavodi kot zasebniki s koncesijo, do 31. marca 2023 ne zagotovijo zadostnega skrajšanja nedopustno dolgih čakalnih dob, bi moral ZZZS z javnim pozivom k izvajanju zdravstvenih storitev vključiti še čiste zasebnike v zdravstvu, ki doslej niso mogli dobiti plačila iz javne zdravstvene blagajne.
A vključitev zasebnikov so zdaj črtali, plačilo zdravstvenih storitev pa bo ostalo po realizaciji za vključene v javno mrežo, vendar zgolj po določitvi vlade pri tistih storitvah, kjer so čakalne dobe najdaljše in je zdravstvena korist največja.
Zgodba o uspehu … na svoj način
Minister Bešič Loredan je danes zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, po katerem so izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži dobili plačane vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste nad rednim programom. Kot je dejal, je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa da je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.
Izpostavil je, da so se v enem letu pokazale vse anomalije slovenskega zdravstvenega sistema, in dodal, da imajo zdaj na voljo podatke, kaj se lahko zgodi, če popolnoma in nekontrolirano odprejo zdravstveno blagajno in se iz nje financirajo popolnoma vse zdravstvene storitve.
V preteklih dneh so se v medijih namreč pojavile kritike, da omenjeni ukrep, označen tudi kot "zdravstveni eksperiment", ni bil uspešen. Minister za zdravje je danes poudaril, da zakona na ministrstvu niso nikoli opredeljevali na ta način. Z njim so, kot so dali vedeti ob nastopu vlade, želeli "stabilizirati sistem".
Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem po oceni ministrstva in vlade "v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale in dostopnost do zdravstvenih storitev bi bila še bistveno manjša, kot je bila pred covidom-19."
Ne krajše, temveč daljše čakalne dobe
Po zadnjem poročilu NIJZ o čakalnih dobah je maja letos na prvi pregled čakalo skoraj 114 tisoč pacientov, od tega več kot 49 tisoč nad dopustno mejo. Na vseh čakalnih seznamih je skoraj 125 tisoč oseb, od katerih jih predolgo čaka 70 tisoč. To je 43 odstotkov več kot novembra lani.
"Razlogov za dolge čakalne dobe je več – od interventnega zakona, ki je zagotovil neciljano plačilo vseh zdravstvenih storitev, do slabe organizacije dela in neustreznega napotovanja pacientov k specialistom," so to ocenili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Po zadnjem poročilu NIJZ o čakalnih dobah je maja letos na prvi pregled čakalo skoraj 114 tisoč pacientov, od tega več kot 49 tisoč nad dopustno mejo. Na vseh čakalnih seznamih je skoraj 125 tisoč oseb, od katerih jih predolgo čaka 70 tisoč. To je 43 odstotkov več kot novembra lani.
"Razlogov za dolge čakalne dobe je več – od interventnega zakona, ki je zagotovil neciljano plačilo vseh zdravstvenih storitev, do slabe organizacije dela in neustreznega napotovanja pacientov k specialistom," so to ocenili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Pomanjkanje kadra
Kot je že v času sprejemanja interventnega zakona v svoji kolumni opozoril takratni direktor NIJZ Milan Krek, se je “minister odločil, da bo zdravstvo v posebnem eksperimentu pripeljal do skrajnih meja njegove zmogljivosti in ob tem spregledal, da naše zdravstvo že marsikje deluje preko meja zmogljivosti, tako tehničnih kot človeških. Tehniko lahko zamenjaš, če imaš denar, težko pa zamenjaš ljudi, še posebej, če jih preprosto nimaš več dovolj. Tedaj niti denar ne pomaga, kajti dan ima samo 24 ur.”
"Mislili smo, da se bodo vrste skrajšale. A že konec leta 2022 in v začetku leta 2023 je postalo jasno, da so kapacitete sistema omejene," je danes dejal minister. Zaradi tega razmišljajo tudi o ukinitvi napotnic z oznako zelo hitro, je dodal. "Obstoječi način ne deluje več tako, kot je bil zamišljen."
"Sistem zaradi večjega priliva in interventnega zakona naredi več storitev," je minister danes zagovarjal interventni zakon. A slabost naj bi bila fiksnost zdravstvenega kadra, ki onemogoča povečanje opravljenih storitev.
Zadnje objave
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Zakaj ne moremo primerjati projektov TEŠ6 in JEK2?
13. 9. 2024 ob 12:30
Ekskluzivno za naročnike
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Marš proti ruski vojski (11. del)
9. 9. 2024 ob 18:45
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
19 komentarjev
Kaj pa vem
Milojka Kolar, mati DDV, baje najslabša zdravstvena ministrica, je v privatnem pogovoru povedala, da lobijev v zdravstvu enostavno ni mogoče razbiti. Dokler je leva scena tako zaslepljena, ni mogoč niti pritisk javnosti. Od raznih forbicev in nik tega tudi v bodoče ni mogoče pričakovati.
Johan
Mefi, kar se mene tiče, se počutim odlično. Tudi - in predvsem zato, ker tebe napihuje in razganja od zelene zavisti in drugih, v glavnem le pogojno, zdravstvenih težav.
Težko, zelo težko prestajaš vse skupaj. Ne boj se, počasi se bo vse uredilo. Tudi zdravstvo. Zato pazi na svoje zdravje in ne delaj nepotrebnih čakalnih vrst in stroškov. Lahko pa te potolažim, da žolč in čir (na želodcu) pri tvojih letih ne bosta usodna. Te pa razumem, da so tegobe precej zoprne. Receptura za blaženje je znana. Manj jeze, manj Nore in manj desničarskih portalov.
MEFISTO
Saj ni res , pa je!
V skrajšanje čakalnih vrst so vrgli 200 milijonov.
Čakalne dobe so se pa podaljšale.
In to ocenjuje vlada za zgodbo o uspehu!
Volivci Svobode, SD in Levice, kako se počutite ob takih zgodbah o uspehu?
Stajerska2021
Mefisto, volivci Svobode, SD in Levice se počutijo ob tem zeeloo dobro, ker ti ne čakajo v vrstah, tako kot mi, drugorazredni. Zato so čakalne vrste tako dolge. Prehitevajo nas vsi, ki so na levi strani. Dolge čakalne vrste imajo vkalkulirane termine tistih, levih, ki še niso zboleli - mogoče pa bodo. S tem pa je zaslužek v privatnih ambulantah zagotovljen. Gulijo nas na vse možne načine. Nihče še ni pojasnil zbrisanih napotnic v tem obdobju, pa naj bi se postopek še kar nadaljeval. Kdo bo odgovarjal? Janez Janša? Mar mislite da Kučan čaka tako dolgo kot mi, drugorazredni?
darko
stalno opozarjam za zelo skromno splošno razgledanost novinarjev. tako se je k poznavanju osnovnih pravnih pojmov pridružilo nepoznavanje temeljnih računovodskih pojmov. plačana realizacija pomeni, da je delo opravljeno in račun plačan, fakturirana pa, da plačilo še ni izvršeno. največkrat se ta ločitev uporablja pri obračunavanju DDV...
Boštjan Pogačar
Naoisali ste: “Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa da je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.”
Zanima me, koliko napotnic s stopnjo zelo hitro in hitro je bilo izdanih v letih 2020, 2021 in 2022. To je bistven podatek za ocenjevanje povečanja ali zmanjšanja čakalnih vrst v zvezi s “stresnim testom”. V članku ta podatek manjka, zato ne verjamem kar na besedo, da se je stresni test “sfižil”.
Madison
G. Pogačar, lahko vam iz prve roke zagotovim, da se je "stresni test" zdravstva popolnoma sfižil - 150 milijonov je bilo zapravljenih za 'nihčenevekaj' ter izplačanih 'nihčenevekomu'! Za to ugotovitev ne potrebujem nobenih posebnih statističnih podatkov, zadostuje zgolj to, da sem aktivni uporabnik neučinkovitega in storitveno popolnoma nepovezanega slovenskega zdravstvenega sistema! Za slovenski zdravstveni sistem predstavlja enotni računalniški sistem, kjer bi bili podatki o malo več kot dveh milijonih potencialnih uporabnikov zdravstvenih uslug lepo zloženi in jasno predočljivi, raketno vesoljsko znanost. Malo si preklikajte in preglejte podatke na portalu 'čakalne vrste' in boste ugotovili nekaj neverjetnega - da v vzpostavljanju čakalnih vrst ni nobene prednostne logike! V isti, ponavljam, v isti zdravstveni ustanovi pride pacient z napotnico stopnje 'hitro' hitreje na vrsto za CT slikanje (pod isto šifro storitve!) kot pacient z napotnico stopnje 'zelo hitro'! Kako torej v praksi učinkuje dodeljevanje različnih stopenj napotnic z namenom hitrejšega dostopanja pacientov do specialističnih zdravstvenih storitev?? Ravno nasprotno od želenega! Namesto da bi pacient s stopnjo napotnice 'zelo hitro' prišel v najkrajšem možnem času do specialistične obravnave (v isti ustanovi, ponavljam, v isti ustanovi!), je čakalna doba za pacienta s stopnjo napotnice 'hitro' bistveno krajša, zato bo pacient z napotnico 'hitro' prišel do obravnave mnogo hitreje kot pacient z napotnico 'zelo hitro'. In to v isti, še enkrat ponavljam, v isti zdravstveni ustanovi! Da bi to ugotovili, ni potrebno zapraviti 150 milijonov evrov! Za stresni test se je že vnaprej cedeli, da bo "sfižen", test je bil samemu sebi namenjen, davkoplačevalski denar pa pretočen v žepe točno določenih izbrancev. Enako nepregledno in brezveze se zapravlja davkoplačevalski denar na vseh nivojih političnih entitet, od občin do države. Ogromno davkoplačevalskega denarja se pretaka v točno določene zasebne žepe preko nekih popolnoma neuporabnih "študij", "prostorskov planov", "stresnih testov", da o "maketah" niti ne govorimo ..., tako da na koncu nič od vsega naštetega ni praktično uporabno, še manj pa splošno koristno. Slovenski javni zdravstveni sistem je v popolnem razsulu, to vam danes pove vsak uporabnik, ki je v tem sistemu doživel in preživel osebni "stresni test"!
Madison
Popr.: Za stresni test se je že vnaprej vedelo, da bo “sfižen”,...
Teodor
Z vidika sistema je vseeno kakšno stopnjo nujnosti ima napotnica, pomembno je ali so v predvidenem roku naredili vse, ali pa vsaj (veliko) več kot prej. Praksa je nekaj drugega in v tem primeru kaže, da stresni test ni bil uspešno opravljen.
Madison
Pacient uspešno opravi osebni "stresni test", če ga ne zadene kap, ko mu osebni zdravnik predpiše napotnico stopnje 'hitro', nato pa pacient ugotovi, da bi v isti zdravstveni ustanovi z napotnico 'redno' prišel na vrsto za specialistični pregled v 16-ih dneh, z napotnico stopnje 'hitro' (ki mu jo je z najboljšim namenom čimhitrejšega dostopa do specialistične obravnave izdal osebni zdravnik) pa šele v 248 dneh! To je 15.5 krat daljša čakalna doba za pacienta z napotnico 'hitro' v primerjavi s pacientom, ki do obravnave dostopa 'redno'. Kje je tu logika?? Dejstvo, da bi celo z napotnico 'zelo hitro' prišel 3 dni kasneje na vrsto (čakalna doba 19 dni) kot z napotnico 'redno' (č.d. 16 dni), se pretresenemu pacientu sploh ne zdi več tako zelo pomembno....
Johan
Madison, saj veš, da sem (skoraj) vedno poln dobrih, upoštevanja vrednih idej. In veš, kaj je najboljše zdravilo za premagovanje tvojih tegob? No ja, to, da enostavno nehaš biti "pacient".
VODA
kako si razlaga bešič? pa on misli, da je the best, pravzaprav tako mislijo o sebi vsi člani te tragikomedije
APMMB2
Ko sediš na napačnem vvlaku, ne moreš doseči cilja. Npr. Kosediš v vlaku za Koper ne boš videl Maribora.
Tako sedi minister z vlado vred v napačnem vlaku in cilja ne bo odesge.
Zdravniki se enoglasno upirajo javnemu zdravstvu na slovenski način.
Javno zdravstvo ni zdravstvo vodeno iz ministrstva, ali vlade, vsi zdravniki pa so lutke, ki se morajo pokoravati preživeli ideologiji.
Predstojniki zavodov imajo svoj pons in ko se z njimi igrajo podpovprečni politiki in jih režejo kot salamo je to sramotno in tega ne prenesejo, Enako tudi ostali zdravniki,ki zahtevajo svobodo, ampakto e takšnoki jo uveljavlja Golob in njegovi pohlepneži.
Tudi če ministra zamenjajo, bo isto.
Dokler ne bodo spoznali, da je komunizma koneec tudi v zdravstvu, se stanje ne bo izboljšalo.
Če Alenka Bratušek ve, da ubedba parne vleke na želeeznici ni napredek, pa ni ravno brihtna, potem mora tudi minister za zdravje spoznati, da je s komunizmom v zdravstvu konec.
Kaj pa vem
Mnogo pomeni organiziranost in medsebojni odnosi. V našem zdravstvenem domu se ne čaka, telefoni se dvigajo, vsaka ambulanta in laboratorij ima napravo, kjer prijaviš prihod. Če so laboratorijski izvidi taki, da potrebuješ zdravnika, te pokličejo domov. Sestre pravijo da se čutijo spoštovane in zdravniki do njih niso vzvišeni. Manjše posege zdravniki opravijo v ambulanti. Center zdravja deluje dobro, mene so odvadili kajenja in mnogo sem izvedela o zdravi prehrani. Čeprav so na tesnem s prostorom, tega pacienti ne čutimo, bo pa tudi to kmalu bolje, saj se gradi nov prizidek. Tak način dela bi imeli lahko prav vsi zdravstveni domovi in tudi bolnišnice. Že s tem bi se marsikaj izboljšalo. Zdravstveni minister naj odstopi in si ne zapravlja ugleda še naprej. Fajonova in Golob pa...skrajni čas da dobita tudi kakšno neprijetno vprašanje. O Mescu in njegovih politikantih je škoda izgubljati besed. Vsa ta zdravstvena katastrofa je tudi sad dela Jaše in Nike.
Stajerska2021
Kaj pa vem? Fajonova in Golob in - neprijetna vprašanja! Se hecate? Saj na nobeno ne odgovorita. Golob arogantno vsa neprijetna vprašanja presliši in filozofira nekaj, kar ne razume niti on. Danes sem vTarči Jenula poslušala, pa čeprav mi ni všeč že od kolesarskih protestov, moram priznati, da je imel v marsičem prav. Vendar riba vedno smrdi pri glavi. Udariti je potrebno po denarju, kar pomeni, uvesti referenčne cene in kontrolirati nabave in poenotiti informacijski sistem. Loredan je odličen kirurg in želi uvesti red, vendar je težko, če je zagotovo 5 % v zdravstvu takih, ki so se navadili na svinjsko visoke "priboljške" in si jih ne bodo pustili vzeti. Naredili bodo prav v s e , da do tega ne pride!
Gregor
Glede na to, da bo moral Golob začet "k maši hodit".... no vsaj emkrat, jim gre res za nohte. Kaj točno hoče Loredan , ki je boter nove privatizacije zdravstva, zrihtat?!? Vsi imajo polna usta populizmov, a v ozadju se dogajajo velike reči, ki nimajo niti najmanjše veze s tem, kar govorijo. Zdravstvo je en neskončen vir zaslužka ki ga morajo dokončno uzurpirati in na koncu razprodati multinacionalkam. Kako točno bodo to storili se vidi bolj v obrisih. Ker v sili hudič muhe žre, so bili ob sponzorstvu prodancev na desni že vsi pri Papežu (na zadnke Musarca), Golob bo pa moral še k maši. Kmalu.
Kaj pa vem
Teh neprijetnih vprašanj je zelo malo. Čakam, da spregleda kakšen levičar, da na svoji koži občuti zavoženost zdravstvenega sistema. Ne, ne hecam se, SDS sama tega ne bo mogla premakniti. Volivci levice očitno še niso dovolj občutili na svoji koži vseh tegob zdravstvenega sistema. Pri teh levih novinarjih ki bi lahko postavili več neprijetnih vprašanj, očitno delujejo veze in poznanstva in sploh ne vedo s čim se spopadajo povprečni ljudje. Levi volivci so pa itak ene ovce, ki so pripravljene jesti zeleno pobarvane oblance vse do bridkega konca.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
SE STRINJAM Z GOSPO - zgoraj.
V Ljubljani sploh noben zdravnik NE SPREJMA VEČ NOVIH PACIENTOV.
So mi pred dnevi uradni rekli v ZD BEŽIGRAD.
No, jaz z zdravniki - imam zelo POZITIVNE in take "srednje" izkušnje.
Nekateri so res odlični
in v nekaterih ZD S KONCESIJAMI - naravnost garajo.
Včasih je
problem tudi - priti v stik - z zdravniki. Zlasti zasedeni telefoni. L.r. Janez KK
Stajerska2021
Kje je Fajonka, da med otresanjem glave pojasni tisto njeno predvolilno narodno - 30 dni do specialista!
Pravkar sem dobila napotnico in imam termin - drugo leto maja, to je leta 2024! Denarja je dovolj, vendar z ukinitvijo referenčnih cen je lov dobaviteljske mafije odprt!
Fajonova, ne boste nič skakali v zrak, tako kot v tujini?
Tako kot celotna vlada, vse tri stranke v koaliciji, spokajte čimprej z oblasti, ker država drvi v maloro.
Kdo bo ta prosti pad ustavil? Javni sektor ima zelo spisek želja, nevladniki, upokojenci, migranti - vsi bi samo imeli - nihče pa ne pove, kdo bo vse to plačal!
Socializem se neha, ko zmanjka tujega denarja!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.