Pompozno napovedovani "stresni test" zdravstva se je sfižil: dodatnim milijonom navkljub pacienti čakajo še dlje. Kako si to razlaga minister Bešič Loredan?

Vir foto: https://www.gov.si/
POSLUŠAJ ČLANEK
Konec je "še enega menedžerskega prijema, ki ga Robert Golob vpeljuje v politiko". Tako so namreč na najbolj obiskanem slovenskem spletnem portalu pred dobrim letom pompozno napovedali "stresni test v zdravstvu, s katerim bo vlada leto in pol preverjala zmogljivosti našega javnega zdravstva".

Na današnji novinarski konferenci Ministrstva za zdravje so obravnavali predlog sprememb interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je nedavno sprejela vlada. Spremenjen je bil člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za zdravstvene storitve, ki jih bo izbrala vlada.

De facto to pomeni prekinitev in konec tega "zdravstvenega eksperimenta", ki pa ga pristojni minister ne želi tako imenovati. 

Država je v preteklih mesecih z namenom skrajševanja čakalnih dob v zdravstveni sistem vplačala kar 137 milijonov evrov. A kot izgleda, brez učinka, čakalne dobe so se namreč še podaljšale. 

Spomnimo, vlada je julija lani sprejela Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in je posegala v več zakonov s področja zdravstva. 

Tako so maja lani na 24ur.com napovedali "še en menedžerski prijem", ki ga je Golob uvedel v politiko


Njen namen je bil med drugim nasloviti dolge čakalne dobe v zdravstvu oziroma zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Minister Bešič Loredan je takrat v pogovoru za STA izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. 

V sledečih osemnajstih mesecih naj bi zdravstvo na podlagi interventnega zakona dobilo okoli pol milijarde težko finančno injekcijo za tako imenovani stresni test javnega zdravstvenega sistema. Ministrstvo za finance je v svoji oceni ta znesek kasneje znižalo na 200 milijonov evrov.  

Stresni test naj bi predvsem pokazal, koliko zdravstvo zmore in prenese. "Plačane bodo vse storitve, ki bodo opravljene po realizaciji. To se bo sklenilo z aneksom. Želimo dati priložnost vsem, da delajo, da delajo na zgornji meji. Tako bomo tudi videli, kje je zgornja meja našega zdravstvenega sistema. Tega še ne vemo. " 

Največ dodatnega dela opravili koncesionarji

Po podatkih ZZZS je bila realizacija opravljenih zdravstvenih storitev v relativnem smislu mnogo višja pri zasebnikih koncesionarjih kot v državnih zdravstvenih ustanovah. Od 137,6 milijona evrov je javnim zavodom za dodatno opravljeno delo šlo 64 odstotkov ali 88,3 milijona evrov, zasebnikom koncesionarjem pa 36 odstotkov ali 49,3 milijona evrov.

Zakon je sicer določal, da če izvajalci v javni mreži, kamor sodijo tako javni zavodi kot zasebniki s koncesijo, do 31. marca 2023 ne zagotovijo zadostnega skrajšanja nedopustno dolgih čakalnih dob, bi moral ZZZS z javnim pozivom k izvajanju zdravstvenih storitev vključiti še čiste zasebnike v zdravstvu, ki doslej niso mogli dobiti plačila iz javne zdravstvene blagajne.


A vključitev zasebnikov so zdaj črtali, plačilo zdravstvenih storitev pa bo ostalo po realizaciji za vključene v javno mrežo, vendar zgolj po določitvi vlade pri tistih storitvah, kjer so čakalne dobe najdaljše in je zdravstvena korist največja.



Zgodba o uspehu … na svoj način 


Minister Bešič Loredan je danes zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, po katerem so izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži dobili plačane vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste nad rednim programom. Kot je dejal, je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa da je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.   

Izpostavil je, da so se v enem letu pokazale vse anomalije slovenskega zdravstvenega sistema, in dodal, da imajo zdaj na voljo podatke, kaj se lahko zgodi, če popolnoma in nekontrolirano odprejo zdravstveno blagajno in se iz nje financirajo popolnoma vse zdravstvene storitve. 

V preteklih dneh so se v medijih namreč pojavile kritike, da omenjeni ukrep, označen tudi kot "zdravstveni eksperiment", ni bil uspešen. Minister za zdravje je danes poudaril, da zakona na ministrstvu niso nikoli opredeljevali na ta način. Z njim so, kot so dali vedeti ob nastopu vlade, želeli "stabilizirati sistem". 

Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem po oceni ministrstva in vlade "v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale in dostopnost do zdravstvenih storitev bi bila še bistveno manjša, kot je bila pred covidom-19." 

Ne krajše, temveč daljše čakalne dobe
Po zadnjem poročilu NIJZ o čakalnih dobah je maja letos na prvi pregled čakalo skoraj 114 tisoč pacientov, od tega več kot 49 tisoč nad dopustno mejo. Na vseh čakalnih seznamih je skoraj 125 tisoč oseb, od katerih jih predolgo čaka 70 tisoč. To je 43 odstotkov več kot novembra lani.

"Razlogov za dolge čakalne dobe je več – od interventnega zakona, ki je zagotovil neciljano plačilo vseh zdravstvenih storitev, do slabe organizacije dela in neustreznega napotovanja pacientov k specialistom," so to ocenili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


Pomanjkanje kadra 


Kot je že v času sprejemanja interventnega zakona v svoji kolumni opozoril takratni direktor NIJZ Milan Krek, se je “minister odločil, da bo zdravstvo v posebnem eksperimentu pripeljal do skrajnih meja njegove zmogljivosti in ob tem spregledal, da naše zdravstvo že marsikje deluje preko meja zmogljivosti, tako tehničnih kot človeških. Tehniko lahko zamenjaš, če imaš denar, težko pa zamenjaš ljudi, še posebej, če jih preprosto nimaš več dovolj. Tedaj niti denar ne pomaga, kajti dan ima samo 24 ur.” 

"Mislili smo, da se bodo vrste skrajšale. A že konec leta 2022 in v začetku leta 2023 je postalo jasno, da so kapacitete sistema omejene," je danes dejal minister. Zaradi tega razmišljajo tudi o ukinitvi napotnic z oznako zelo hitro, je dodal. "Obstoječi način ne deluje več tako, kot je bil zamišljen." 

"Sistem zaradi večjega priliva in interventnega zakona naredi več storitev," je minister danes zagovarjal interventni zakon. A slabost naj bi bila fiksnost zdravstvenega kadra, ki onemogoča povečanje opravljenih storitev. 

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Čakajoč Godota v zdravstvu se nadaljuje, Golobovim »menedžerskim prijemom« navkljub
Tako kot je bila pompozna zmaga Gibanja Svoboda na lanskih volitvah, so Golobovi po prihodu na oblast pompozno napovedali takojšnjo sanacijo zdravstvenega sistema. Pol milijarde evrov v sistem, da v 18 mesecih prepolovijo čakalne vrste. Leto kasneje je jasno, da so pogoreli na celi črti, prenos Golobovih “menedžerskih praks” v politiko pa je dočakal srdit trk z realnostjo. Komentar k članku o presahnjenih davkoplačevalskih milijonih v zdravstvu brez pravega učinka je na voljo digitalnim naročnikom Domovine (klik!). Sklenite naročnino na Domovino in podprite neodvisno novinarstvo. Obiščite našo naročniško stran. Če ste že naročnik in imate težavo s prijavo v sistem, pišite na [email protected]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike