Popularnost Pokemonov?! Jasno, gre za novodobni lov in nabiralništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Verjetno ste v zadnjih dneh srečali kakšnega posebneža, ki je s telefonom roki osredotočeno buljil v grmovje. Če še niste bili poke-osveščeni, se vam je zasanjani revež morda zasmilil. Če pa ste tudi sami naložili to bajno aplikacijo, ste mu razumevajoče pomignili in še vi ujeli virtualno pošast.
V prispevku nas bi lahko zanimale najbolj domiselne taktike za lovljenje teh ljubkih zveri. Vendar se bomo raje za hip ustavili ob tem, kakšne smotre imajo Pokemoni za človeka.
Kaj natančno je tisto, kar žene ljudi, da se sprehajajo po tirih podzemnih železnic, skačejo v morje in tavajo po križiščih iščoč manjkajoče Pokemone?
Kako se dogodi, da je skupen dir v Centralni newyroški park videti kot dobra, preudarna, celo sijajna ideja?
Se spominjate Webra? Moderno je obtoževal (ali pa oboževal), ker je proizvedla racionalneže. Poglobil se je v idejo, da industrijski napredek rodi človeka, ki se meni le za učinke. Učinkovito gibanje, učinkovito razmišljanje, razporejanje časa, izkoristek energije. Premiki delavcev v tovarnah so bili natančno zrežirani, prav tako njihov vsakdan. Od doma v službo, nazaj domov, v trgovino in v gostilno. Nobenih distrakcij od otrok, žena ali pokemonov.
Moderna je minila in se spremenila v pokvečeno zrcalno sliko same sebe. Postala je post. Tudi mi smo post. Karkoli naj že to pomeni. Post-avljeni v nove čase in znajdemo se, kakor vemo in znamo. Včasih nam kar gre, včasih pa nas zmotijo beer challenge in Pokemoni.
Weber se praska po glavi. Prav tako tudi Maslow. Smo mar odtavali od svojih potreb? Ali pa se je na vrh piramide postavila neumnost, ki okrona samouresničevanje? Bi morala psihoanaliza predvideti bolj razvejano strukturo gonov – na primer pokegon?
Kar se kaže kot premik, lahko izgleda tudi kot krožno vračanje v stare preživetvene vzorce. Pokemon GO močno spominja na lov in nabiralništvo. Ne obdelujemo njiv, temveč s podobno pozornostjo in predanostjo orjemo po Googlovih zemljevidih in žanjemo Pokemone.
S sodobno tehnologijo k starim ciljem. Le da so tokrat virtualni in žal v realnem svetu ne nosijo ekvivalenta svoje smiselnosti v vritualnem.
Zabavni so. Saj tudi obiranje robid je bilo zabavno, morda tudi sklanjanje nad krompirjem in rižem. Vprašajte Kitajce ali svoje stare starše.
Tudi nabiranje Pokemonov je zabavno do določene mere. Ko v vročini in z opečeno plešo slediš gruči zavzetih prijateljev, ki s svojimi telefoni vestno žanjejo, se globokomumno zamisliš o resničnih razlikah med tem in ostalimi preskrbovalnimi tehnikami.
Robide in krompir in Pokemoni se zazdijo nekako ubrani. Razen tega, da Pokemonov ne potrebujemo. Pokemni namreč v resnici ne obstajajo. Ali pač? Smo le shizofreni prebivalci neolitika, ki nabiramo, kar pač znamo?
In tako se v luži lastnega potu vdano sprehajam po Piranu. Pogledujem svoje kolege, ki pogledujejo svoje telefone. Nek mimoidoči nas vidi in zavpije: »Pa ke mona!«.
Ali pa je morda tudi on ujel Pokemona. Le kdo bi vedel.
V prispevku nas bi lahko zanimale najbolj domiselne taktike za lovljenje teh ljubkih zveri. Vendar se bomo raje za hip ustavili ob tem, kakšne smotre imajo Pokemoni za človeka.
Kaj natančno je tisto, kar žene ljudi, da se sprehajajo po tirih podzemnih železnic, skačejo v morje in tavajo po križiščih iščoč manjkajoče Pokemone?
Kako se dogodi, da je skupen dir v Centralni newyroški park videti kot dobra, preudarna, celo sijajna ideja?
Post-moderne tegobe
Se spominjate Webra? Moderno je obtoževal (ali pa oboževal), ker je proizvedla racionalneže. Poglobil se je v idejo, da industrijski napredek rodi človeka, ki se meni le za učinke. Učinkovito gibanje, učinkovito razmišljanje, razporejanje časa, izkoristek energije. Premiki delavcev v tovarnah so bili natančno zrežirani, prav tako njihov vsakdan. Od doma v službo, nazaj domov, v trgovino in v gostilno. Nobenih distrakcij od otrok, žena ali pokemonov.
Moderna je minila in se spremenila v pokvečeno zrcalno sliko same sebe. Postala je post. Tudi mi smo post. Karkoli naj že to pomeni. Post-avljeni v nove čase in znajdemo se, kakor vemo in znamo. Včasih nam kar gre, včasih pa nas zmotijo beer challenge in Pokemoni.
Weber se praska po glavi. Prav tako tudi Maslow. Smo mar odtavali od svojih potreb? Ali pa se je na vrh piramide postavila neumnost, ki okrona samouresničevanje? Bi morala psihoanaliza predvideti bolj razvejano strukturo gonov – na primer pokegon?
Zabavni so. Saj tudi obiranje robid je bilo zabavno, morda tudi sklanjanje nad krompirjem in rižem. Vprašajte Kitajce ali svoje stare starše.
Nostalgija za dobo
Kar se kaže kot premik, lahko izgleda tudi kot krožno vračanje v stare preživetvene vzorce. Pokemon GO močno spominja na lov in nabiralništvo. Ne obdelujemo njiv, temveč s podobno pozornostjo in predanostjo orjemo po Googlovih zemljevidih in žanjemo Pokemone.
S sodobno tehnologijo k starim ciljem. Le da so tokrat virtualni in žal v realnem svetu ne nosijo ekvivalenta svoje smiselnosti v vritualnem.
Zabavni so. Saj tudi obiranje robid je bilo zabavno, morda tudi sklanjanje nad krompirjem in rižem. Vprašajte Kitajce ali svoje stare starše.
Tudi nabiranje Pokemonov je zabavno do določene mere. Ko v vročini in z opečeno plešo slediš gruči zavzetih prijateljev, ki s svojimi telefoni vestno žanjejo, se globokomumno zamisliš o resničnih razlikah med tem in ostalimi preskrbovalnimi tehnikami.
Robide in krompir in Pokemoni se zazdijo nekako ubrani. Razen tega, da Pokemonov ne potrebujemo. Pokemni namreč v resnici ne obstajajo. Ali pač? Smo le shizofreni prebivalci neolitika, ki nabiramo, kar pač znamo?
In tako se v luži lastnega potu vdano sprehajam po Piranu. Pogledujem svoje kolege, ki pogledujejo svoje telefone. Nek mimoidoči nas vidi in zavpije: »Pa ke mona!«.
Ali pa je morda tudi on ujel Pokemona. Le kdo bi vedel.
Zadnje objave
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Ekskluzivno za naročnike
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
1 komentar
oakhrast
Ha, dobra je tale interpretacija. Menda je ta aplikacija za pametne telefone nastala zaradi pritožb in opozoril strokovnjakov, da mladina vse preveč sedi pred ekrani in se premalo giblje. Sedaj se pač pri lovu na prijazne stvore. Moje mnenje pa je, da tisti, ki lovi Pokemone ni zaradi tega nič boljši človek, tudi jih ne more pojesti, niti zamenjati ali prodati za kaj koristnega. Vse skupaj je eno navadno zapravljanje časa, ki nam ga ali jim omogočajo: pomivalni in pralni stroji avtomobili, računalniki in nakupi preko spleta...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.