Posledice zgrešene zdravstvene politike bodo najbolj občutili ljudje

Pred drugo polovico mandata si koalicijske partnerice pospešeno prizadevajo uresničiti vsaj kakšno zavezo koalicijske pogodbe. Sem sodi razmejitev tudi javnega in zasebnega zdravstva. V pogodbi so zapisali, da bodo s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti odpravili popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih ter uvedli konkurenčno prepoved dela. 

Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta 11. septembra predstavila rešitve osnutka novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Cilj novele je krepitev javne zdravstvene mreže in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo, so zapisali na vladni spletni strani. »Na eni strani želimo motivirati delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, da ostanejo in opravijo čim več dela v javnih zavodih, na drugi strani pa želimo tudi urediti oziroma regulirati delo pri koncesionarjih,« je pojasnila ministrica za zdravje.  

Daleč od demokracije 

Novela predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih v svojem prostem času ne bodo več smeli delati pri zasebnikih. Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih naj bi bili za več dodatnega dela motivirani z na primer manj obdavčenimi podjemnimi pogodbami. »Želimo, da vsak zdravnik, vsak zdravstveni delavec najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu oziroma na svojem delovnem mestu, ko pa to opravi, definiramo pogoje, kdaj lahko opravi še več,« so na vladni strani še dodali pojasnilo k temu, da zaposleni v zavodu ne bo več smel opravljati samoplačniških storitev – ne pri zasebnikih ne pri koncesionarjih.  

Kar se tiče regulacije koncesij, bodo zdravstveni delavci delo lahko opravljali le v svojem imenu, se pravi ne več za nekoga drugega oziroma kot samostojni podjetniki. »Mislim, da moramo iti v smeri ohranitve dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva brez doplačil za vse naše prebivalce in prebivalke – in od tega ne bomo odstopili,« je zatrdila ministrica. »Včeraj je bil narejen prvi korak, da se bodo ločile javne in zasebne zdravstvene mreže. Javno zdravstvo bomo tako bistveno izboljšali,« je Golob naslednji dan na koalicijskem vrhu poudaril, da je na prvem mestu še vedno zdravje, omenil pa je tudi boj za demokracijo in pravno državo. 

Novela predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih v svojem prostem času ne bodo več smeli delati pri zasebnikih. 

Poslabšanje stanja za pacienta 

Ginekolog Jakob Koren meni, da se z zakonom v tej obliki ne bo rešilo prav nič in da bodo razmere še celo slabše, kot so trenutno. »V zakonu med drugim tudi piše, da bodo morali koncesionarji zaposliti zdravnike za delo, čeprav so zdaj uspeli s krajšim pogodbenim delom nadomeščati dopuste, odsotnosti in bolniške, kar pa v prihodnje ne bo več mogoče in bo še manj pacientov pregledanih,« je opozoril in nadaljeval, da poleg tega ni ravno prepričan, če se lahko v Evropski uniji na tak način omejuje delo na tržišču. »Verjetno bo potrebna presoja, koliko je to pravno vzdržno in ali lahko pri delu omejujejo skupine delavcev v tej državi, medtem ko imajo ostali svobodno pravico združevati svoje delo in znanje na tržišču. Videti je, da le zdravstveni delavci in zdravniki tega ne smemo več,« je izpostavil in dodal, da naša vlada trenutno ne ve točno, kje je, zagotovo pa ni na tem planetu. »Moje besede lahko mirno objavite,« je še zatrdil ginekolog.  

V medijih smo lahko pred kratkim prebrali, da je v Sloveniji trenutno več kot 230 tisoč deklet in žensk, starih 13 let ali več, brez izbranega ginekologa. Večina kolegov pomaga pri koncesionarjih, kadar sami vsega dela ne zmorejo. »Populacija zdravnikov se stara. Niso vsemogočni, nekateri zbolijo, so odsotni,« je Koren razmišljal, kaj se bo zgodilo v tem primeru – bo ambulanta en mesec zaprta, ker bo nekdo na bolniški ali pa na dopustu? Sedaj se take situacije rešujejo pogodbeno, ne morejo pa za stalno zaposliti nekoga, ker je potem strošek trikrat večji. »Prišlo je že do primerov, da so kolegi zaradi razmer dali odpoved in šli v čisto zasebništvo.« Ginekolog opozarja, da se lahko začne to dogajati v še večji meri. »Na koncu bo pacient tisti, ki bo še dlje čakal in še težje prišel do zdravnika, ampak to zdaj očitno ni več problem,« je bil jezen, saj bo zakon po njegovem mnenju povzročil poslabšanje stanja predvsem za pacienta. 

Ginekolog Jakob Koren: »Naša vlada trenutno ne ve točno, kje je, zagotovo pa ni na tem planetu.« 

Stvari ni možno urejati z represijo 

»Mislim, da stvari ni možno urejati z represijo. Dokler zdravnik naredi vse v svojem rednem dopoldanskem času oziroma v času, ki mu je zavezan – to je 48 ur tedensko, ga vlada niti nihče drug ne more omejevati pri dodatni dejavnosti,« je poudaril ortoped Matjaž Sajovic in dodal, da to velja seveda pod pogojem, da zdravnik pošteno opravlja svoje delo na delovnem mestu.  

Smer, v katero gre zakon, je po njegovi oceni znak represivne države oziroma vlade – kar so še ne tako dolgo nazaj prav člani te vlade očitali neki drugi vladi. »Vendar pa je aktualna vlada očitno še toliko bolj nagnjena k ukrepom, ki so daleč od kakšne demokracije in daleč od Evrope,« je poudaril Sajovic in napovedal, da se bo med zdravstvenimi delavci pojavilo veliko nezadovoljstvo, verjetno bodo mnogi odšli v privatni sektor. Tisti, ki ne bodo imeli te možnosti, pa tudi ne bodo pripomogli k temu, da se bo karkoli več naredilo v javnem sektorju.  

Čakalne dobe se bodo po njegovi oceni občutno podaljšale, vsaj za okoli 30 odstotkov, saj bo šlo toliko več ljudi skozi ista vrata po storitev v javni sektor. »To je moje predvidevanje, verjetno pa se bodo pojavili še nekateri drugi problemi,« je pripomnil ortoped. Še posebej se mu zdi žalostno, da imajo ob taki represiji polna usta demokracije. A vladi najbolj zameri, da ne razmišlja o tem, kaj je dobro za paciente in državljane. »Zagotovo bo v javnem sistemu manj zdravnikov in manj zdravnikov ne more narediti več. Zagotovo bodo najboljši zdravniki odšli, saj imajo samoplačniško dovolj pacientov, da lahko preživijo oziroma še naprej dovolj dobro živijo,« je ortoped ponovil, da bo nastradal ravno mali človek, torej tisti, za katerega v vladi pravijo, da se najbolj borijo.  

Sedaj imajo vsi možnost, da pridejo v javnem sektorju do nekega vrhunskega strokovnjaka – ko bo slednji delal le še zasebno, pa te možnosti več ne bo. »Zdravstvenemu sistemu delajo veliko škodo: pritisk na javni sektor bo toliko večji, čakalne dobe za preglede in operacije se bodo podaljšale, predvsem pa mnogi ne bodo več mogli priti do vrhunske oskrbe.« Po zdravnikovi napovedi se bo torej zgodilo ravno nasprotno od tega, kar obljubljata premier in ministrica za zdravje. 

Ortoped Matjaž Sajovic: »Pritisk na javni sektor bo večji, čakalne dobe za preglede in operacije se bodo podaljšale, predvsem pa mnogi ne bodo več mogli priti do vrhunske oskrbe.« 

Nekatere stroke bodo izrazito prizadete 

»Zakon še beremo, zaenkrat lahko rečem predvsem to, da bodo nekatere stroke izrazito prizadete, priča bomo premikom zdravnikov,« je komentirala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović in nadaljevala, da jih močno preseneča, da ministrstvo ni navedlo, kakšen problem za javni zdravstveni sistem v resnici predstavljajo kolegi, ki delajo popoldne pri privatnikih – da je treba to zakonsko spreminjati. »Te analize nismo prejeli. Po drugi strani pa tudi ni videti ocene, kaj se bo zgodilo – koliko zdravnikov bo posledično povsem zapustilo javni sektor.« Tega ministrstvo ne zna povedati, oceno očitno prepuščajo času, kar je po besedah Beovićeve pri spremembah zakonov v državi nekoliko presenetljivo.  

Poudarila je še, da je sploh pri določenih strokah to početje izjemno nevarno, plastična kirurgija je ena od takih primerov. Če bo mlad kirurg prisiljen v odločitev med slabše plačanim javnim sektorjem in dobro plačanim privatnim, se bo seveda odločil za delo v slednjem. »Ampak mi nujno rabimo dobre plastične kirurge, na primer v terciarnih centrih. Kje jih bomo dobili?« se zaskrbljeno sprašuje. Ob tem je Beovićeva ocenila, da je preskočiti čakalno vrsto tako zapleteno in tako tvegano, da do tega praktično ne prihaja. Če do nekih anomalij kje v resnici prihaja, pa je to seveda treba urediti, ampak to ni sistemski problem. »Bodimo optimistični, sedaj sledi še 30 dni razprave, na ministrstvo bomo poslali zelo podrobne komentarje in bomo skupaj stvari tudi še pregledali,« je Beovićeva zatrdila, da bodo skušali narediti rezultat, ki bo bolj sprejemljiv – rezultat bi po njenem mnenju moral iti v smer, da na eni strani ureja, na drugi strani pa ne omejuje.  

Bojana Beović: »Ministrstvo ni navedlo, kakšen problem za javni zdravstveni sistem v resnici predstavljajo kolegi, ki delajo popoldne pri privatnikih.« 

Popolna vladna kontrola 

Infektolog Federico V. Potočnik je prepričan, da slovensko zdravstvo ne deluje, ker je postavljeno na zakonitostih totalitarne Jugoslavije izpred 80 let. »Takšen način ne omogoča svobodne izbire ne pacientom in ne zdravstvenim delavcem, zato je v 21. stoletju obsojen na propad,« je poudaril in pojasnil, da zdravstveni sistem v Sloveniji še ni dokončno propadel izključno zaradi požrtvovalnosti zdravstvenega osebja, ki dela prekomerno, celo nezakonito preveč ur.  

Federico V. Potočnik: »Takšen način ne omogoča svobodne izbire ne pacientom in ne zdravstvenim delavcem, zato je v 21. stoletju obsojen na propad.« 

Po njegovem mnenju je ločevanje zasebnega in državnega sektorja popolnoma nepomemben faktor v našem zdravstvenem sistemu. »Vlada vlaga ogromno energije v nepomembno stvar. Zakaj? Ker v resnici otežuje vsem, da bi se udejstvovali mimo državnih ustanov, torej da bi delali mimo vladne kontrole. In za to gre, za popolno kontrolo,« je poudaril. Kot pravi, sprejema vlada Roberta Goloba celo neustavne zakone, ki zdravnikom selektivno otežujejo kakršnokoli delo zunaj vladne kontrole. Ta vlada bije bitko proti zasebnim šolam, samostojnim podjetnikom in vsem, ki jih ne morejo kontrolirati in stiskati ob neposlušnosti. Izpostavil je še, da je za pacienta vseeno, ali se zdravi v državni ali zasebni ustanovi. Pomembno je, da do storitev sploh pride. »Slovenski ZZZS na papirju vsem omogoča vse, v praksi pa pregled čez dve leti pomeni, da dostopnosti do te storitve ni,« je še opozoril infektolog. 

Federico V. Potočnik: »Slovenski ZZZS na papirju vsem omogoča vse, v praksi pa pregled čez dve leti pomeni, da dostopnosti do te storitve ni.« 

(D166: 24-26)