Povprečna družina bo imela 2000 evrov manj zaradi ukrepov Golobove vlade
Že sprejeti ukrepi vlade Roberta Goloba večajo bremena vseh davkoplačevalcev, še posebej pa družin. Zaradi novih ukrepov vlade bo imela štiričlanska družina z dvema povprečnima plačama in dvema predšolskima otrokoma, ki obiskujeta vrtec, na letni ravni vrtoglavih 2000 evrov manj – pri tem pa še niso upoštevane nove napovedane obremenitve družin. Družinska pobuda zato vlado in državni zbor poziva, naj takoj prenehajo z nalaganjem vedno novih obremenitev družinam.
»Ne vemo, ali se sploh zavedate, kakšne dodatne obremenitve ste doslej že naložili in kaj bi pomenile še tiste, ki so za zdaj šele napovedane,« je zapisal predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in dopisu priložil izračun dodatne finančne obremenitve na družino ob že sprejetih ter napovedanih vladnih ukrepih.
V Družinski pobudi vlado, posebej tudi pristojne ministre ter državni zbor pozivajo, »naj nemudoma opustijo vse že napovedane dodatne obremenitve staršev in družin, ki bi lahko marsikatero družino pahnile v težave«.
Povprečni družini ukrepi vlade jemljejo več kot 2000 evrov
Kako konkretno bodo vladni ukrepi vplivali na družinski proračun?
Vlada je odpravila postopno višanje splošne davčne olajšave pri dohodnini s 5500 evrov na 5000 evrov letno, zaradi česar bo imel vsak delavec najmanj 80 evrov manj na letni ravni, tisti s povprečno plačo denimo 130 evrov manj. Zaradi znižanja splošne olajšave v primerjavi z zakonom Janševe vlade bo vsakemu davkoplačevalcu prihodnje leto v denarnici ostalo še manj. V 2024 najmanj 240 evrov manj ter v 2025 najmanj 400 evrov manj (pri povprečni plači 400 evrov manj v 2024 in 650 evrov manj v 2025, za vse z višjimi plačami pa še toliko več).
Močno bo družine udarilo tudi letošnje neusklajevanje davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo, ki je lani znašala 10,3 odstotka. Tisti s povprečno plačo bodo morali zato plačati 90 evrov davka (pri nižji plači nekoliko manj, pri višji nekoliko več).
Samo polovična uskladitev olajšav za otroke bo dohodek družine z enim otrokom zmanjšala za najmanj 11 evrov, za najmanj 23 evrov pri dveh otrocih in vsaj 32 evrov pri treh otrocih (velja za večino staršev, mnogi bodo na precej večji izgubi).
Starše so oz. bodo močno udarile tudi letošnje podražitve vrtcev od 15 do 25 %, kar za štiričlansko družino z dvema predšolskima otrokoma pomeni 30 do 50 evrov več na mesečni ravni oz. med 360 in 600 evrov na letni ravni – odvisno od stopnje podražitve vrtca v posamezni občini.
Z zamrznitvijo dohodkovnih razredov in višine družinskih in socialnih prejemkov (otroških dodatkov, državnih štipendij, subvencije za znižano plačilo vrtca in drugih pravic iz javnih sredstev) namerava vlada pri družinah privarčevati 5–70 milijonov evrov. V povprečju bi otroški dodatek na otroka letno nižji za 90 evrov, so izračunali pri Družinski pobudi. Za štiričlansko družino z dvema predšolskima otrokoma to po izračunu Družinske pobude pomeni 136 evrov manj otroškega dodatka za oba otroka skupaj, če sta mlajša od 18 let; približno 40 evrov manj državne štipendije za vsakega dijaka v družini; približno 80 evrov manj državne štipendije za vsakega študenta v družini. Pri družinah z nižjimi dohodki bo ta izpad pri otroškem dodatku in državni štipendiji precej večji.
Dodatno lahko družine po žepu udari celo že majhna rast dohodka, nižja od inflacije, ki pomeni realno nižji dohodek kot lani, a bo zaradi neuskladitve mej dohodkovnih razredov družina lahko padla v višji dohodkovni razred ter izgubila precej več (pri plačilu vrtca denimo tudi 50 evrov več mesečno) ali celo povsem izgubila pravico do družinskega prejemka, kar družinski proračun zniža še toliko bolj.
Še dodaten udarec za družinski proračun prinaša napoved ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka v družini, ki je v vrtcu sočasno s svojim sorojencem, in prav tako brezpogojno brezplačnega vrtca za tretjega in nadaljnje otroke v družini. Za štiričlansko družino z dvema povprečnima plačama in dvema otrokoma v vrtcu to pomeni povečanje izdatkov za vrtec za okrog 65 do celo blizu 90 evrov mesečno (odvisno od starostne skupine in cene programa), ali za okoli 780 do skoraj 1100 evrov letno.
Po seštevku naštetih ukrepov bi torej vlada takšno družino dodatno obremenila ali ji zmanjšala razpoložljiva sredstva za vrtoglavih več kot 2000 evrov letno ali več kot 1,4 mesečne plače enega od staršev ali skoraj tri četrtine mesečnih prihodkov obeh staršev skupaj.
V izračunu pri Družinski pobudi niso upoštevali vseh sprejetih napovedanih dodatnih obremenitev, ampak zgolj tiste na področju dohodnine in družine. »Verjamemo, da je samo ta podatek zadosten argument, da boste ponovno premislili o že predvidenih ukrepih, opustili vse predvidene varčevalne ukrepe na področju otrok in družin ter raje iskali možnosti, kako bi popravili že storjeno škodo z že sprejetimi zakoni,« je poudaril Tomaž Merše.
Kje je solidarnost?
V Družinski ponudi so ob tem opozorili še na zaveze strank koalicije v koalicijski pogodbi, kjer so se zavezale, da bodo vrtce naredile dostopnejše in po možnosti brezplačne za vse otroke – trenutno je prav nasprotno. Izpostavljajo tudi, da ima vlada polna usta solidarnosti, a je ob napovedani zamrznitvi družinskih in socialnih prejemkov ter ukinitvi brezplačnega vrtca za nekatere otroke istočasno napovedala polno uskladitev vseh pokojnin, za kar je potrebno desetkrat več sredstev.
»Če bi se upokojenci odpovedali le desetinki te uskladitve pokojnin, bi se lahko v celoti uskladili tudi družinski in socialni prejemki, pa tudi po družinah z več kot enim predšolskim otrokom ne bi bilo treba udariti. Očitno dejstvo, da otroci nimajo volilne pravice, razgali odnos vladajočih do najšibkejših, otrok in socialno šibkih članov naše družbe,« so zapisali.
Že sredstva iz spornega razpisa bi bila dovolj
»Samo sredstva, ki so se delila na zdaj zamrznjenem razpisu za neke projekte, za katere celo ocenjevalna komisija na ministrstvu ni znala pojasniti, čemu so sploh namenjeni in kakšen bo njihov doprinos k skupnemu dobremu, bi zadoščala, da bi pustili brezplačen vrtec za druge in nadaljnje otroke pri miru. V času te vlade je bilo takih razpisov že več. Doslej nismo slišali, da bi se bila kakšna iz tega naslova financirana organizacija, ki ima tudi sicer polna usta solidarnosti in skrbi za najšibkejše, pripravljena odpovedati vsaj delu tega denarja v korist otrok in socialno šibkih,« so še opozorili ter izpostavili, da je povsem zgrešeno varčevati pri otrocih in družinah.
6 komentarjev
Jože Kurinčič
Jasno, da bo imela družina pod sedanjo vlado manj. Saj nam vladajo tisti, ki nimajo ne družine ne otrok. Žal, je tudi slovensko volilno telo vedno bolj usmerjeno proti življenju - tako si Slovenci tlakujemo pot v izginotje.
Slovenci smo se očitno odločili za nacionalni samomor (samo tega ne smete nikomur povedati - ni družbeno korektno). Odločitev sicer ni soglasna, je pa demokratična.
rasputin
Slovenska politična blaznost izvira v veliki meri in ideološkega razkola med državljansko vojno in komunistično revolucijo. Tako levica kot desnica izkoriščata močna čustva, ki so še vedno prisotna zradi travm iz časa revolucije in totalitarizma, ki ljudem zameglijo razsodnost.
Desnica še ni spoznala, da v čustveno nabitem ideološkem boju vedno potegne ta kratko, ker je preprosto več tistih, ki jim je bliže nekdanji totalitarni režim kot politični katolicizem, ki je itak mrtev v vsej Evropi. Ko se oglasita Janša ali kardinal Rode s svojimi idološkimi pogledi, je to kot glasba za levico, saj volivci nemudoma obračajo hrbet desnim strankam.
Demokratov v Sloveniji po zaslugi obeh ideoloških blokov skoraj ni in ne pomenijo nobene realne politične sile. Oba politično-ideološka bloka se ravnata po makijavelističnem načelu: kdor ni z nami, je proti nam.
Edini slovenski premier doslej, ki je poskušal biti predvsem tehnokrat in ne ideolog, je bil Drnovšek. Žal bi njegova stranka, LDS, zaslužila bolj naslov “ravbarska stranka” kot liberal-demokratska. Ko se je Drnovšek umaknil s čela LDS in so volivci spoznali, da imajo opravka s korumpiranimi prevaranti, so LDS nemudoma poslali na smetišče zgodovine. Toda dokler je bil zdrav, je Drnovšek vsaj za silo ustavljal udbomafijo, ki sicer vlada v Sloveniji iz zakulisja.
Gregor
@rasputin evo ponovno se z vami strinjam v (praktično) vsem! Še enkrat bi izpostavil: "Desnica še ni spoznala, da v čustveno nabitem ideološkem boju vedno potegne ta kratko" in dodal Desnica predvsem še ni spoznala, da jih je premalo (+naravna selekcija) ter, da bi bilo zelo praktično začeti nagovarjat širši krog populacije. Desnica še ni spoznala, da so tudi levičarji samo LJUDJE (večina izmed njih), da so bili med partizani tudi LJUDJE in da tudi čefurji LJUDJE. Desnica tudi še ni spoznala, da je včasih dobro POSLUŠAT. Koneckoncev se vsake toliko LAHKO STRINJAMO tudi z @rasputin-om, kar kaže na to, da se je možno pogovarjat in (celo) včasih strinjat. Ko bo desnica to spoznala in začela nagovarjat tistih 40% volilnega bazena, ki ga 30let ignorira in (za nameček) ponižuje s (skrajno) nepremišljenimi twitti.... bo imela domet 70%. Ker levičarji nimajo realne vsebine, se bodo sesuli v prah. Taka desnica bi brez težav vladala. Preden se to zgodi, bo morala desnica ustanoviti še kak NVO (poleg iskreni).
Realist
Toliko o svobodi in njihove "naslovljene" solidarnosti.
Oni znajo naslavljati! Treba je samo nasloviti zadevo. Kajne?
Veliko visoko opevanih besed.
MEFISTO
Na volitvah so se ljudje skregali z belim kruhom.
Zdaj se pa le naj navadijo na črnega, če sploh.
Andrej Muren
Ta "povprečna" družina bo na naslednjih volitvah spet "povprečno" volila levake. Če ne bo Goloba, pa kakšnega drugega sleparja in nesposobneža. Če človek to premisli, hitro ugotovi, da gre Slovencem v "povprečju" še precej predobro. Ko bomo padli na nivo Venezuele, se bomo mogoče spametovali.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.