Povprečno plačan slovenski učitelj bi z avstrijsko obdavčitvijo prejemal 200 evrov več na mesec

Kot je vidno iz zgornjih podatkov, je rešitev plačnega vprašanja v javnem sektorju na dosegu roke in to na način, ki ne bi povečeval napetosti med javnim in realnim sektorjem. Če bi v Sloveniji davčno razbremenili plače predvsem srednjega sloja, za katere smo že ugotovili, da so med najbolj obdavčenimi na svetu, bi ubili več muh na en mah. Odpravili bi razloge za trenutne stavke, zadovoljili gospodarstvo in delavstvo. Prav zato ni zdravorazumskih razlogov, zakaj sindikati te možnosti ne odpirajo, oziroma ji, kadar jim je predlagana, celo nasprotujejo. Odgovor na to vprašanje se skriva v ideološkem delovanju sindikalnih voditeljev, ki so izrazito levega političnega prepričanja. Levičarstvo je sicer za sindikate logična pozicija, a  slovenskem primeru to pogosto prehaja v radikalizem. Branimir Štrukelj je na zadnjih volitvah deloval v vrstah Združene levice in mnogim je v spominu ostalo njegovo prešerno veselje, ko se je ta uvrstila v državni zbor. Upokojeni sindikalist Dušan Semolič pa se omenja kot poslanski kandidat Socialnih demokratov na prihajajočih volitvah. Socialisti pa so znani kot tisti, ki z visokimi davki radi od ljudi pobirajo denar, da ga nato porazdeljujejo po lastni presoji. Prav zato je še kako na mestu ocena upokojenega učitelja Milana Hrastarja v našem zelo odmevnem intervjuju, da sindikat učiteljstvo v resnici izigrava za svoje ideološke cilje. Če jim bi res šlo za učiteljske plače, bi pritisnili tam, kjer je konsenz za rešitev problema zelo širok. O nuji razbremenitve plač se, ob gospodarstvenikih, vsaj pregovorno strinja tudi večina politikov, ne glede na barvo. Logični argument proti temu se zdi izpad sredstev v državni blagajni. A le do zavedanja, da se krizni dvig DDV za 2 odstotka ni nikoli vrnil na predkrizno stanje, s čemer država iz potrošnje letno dodatno pobere okoli 300 milijonov evrov. Prav tako pa je Cerarjeva vlada, prav tako za 2 odstotka, dvignila davek na dohodek pravnih oseb, kar bo prineslo dodatne desetine milijonov v letošnji proračun. S temi in drugimi obdavčitvami ter seveda z gospodarsko rastjo so samo v zadnjih treh letih od nas pobrali 3 milijarde več denarja, kot smo na Domovini že pisali. Zato manevrski prostor za davčno razbremenitev plač obstaja in je zgolj vprašanje volje ter pritiska na oblast. A žal Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek in drugi sindikalisti o tem nočejo niti slišati. Prav zato jih v njihovih zahtevah ne bi smeli uslišati tudi upravljalci davkoplačevalskega denarja, sindikalno članstvo pa bi moralo spregledati in na svoje ideološko obremenjene voditelje stisniti ob zid, da za svoje visoke plače vendar naredijo tudi nekaj koristnega za tiste, ki jih predstavljajo.