Požar razhudil novinarske kolege, aktivirana DNS in informacijska pooblaščenka

Le kaj je minister za obrambo počel na srečanju obrambno-varnostnega zavezništva?!? (vir foto: Twitter)
POSLUŠAJ ČLANEK
Za mnoge prvi raziskovalni novinar v Sloveniji, Bojan Požar, je s sredinim jutranjim člankom dregnil v osje gnezdo lastnega ceha.

Objavil je nenavadno usklajeno akcijo treh različnih novinarskih hiš, ki so Ministrstvu za obrambo v roku trinajstih minut poslali e-pošto s praktično enakimi vprašanji o udeležbi ministra za obrambo Mateja Tonina na vrhu zveze NATO v Bruslju.

Časovno in vsebinsko sovpadanje poslanih vprašanj po Požarjevem pisanju dokazuje, da za tem stoji točno določena politika, pri čemer po njegovih "zakulisnih informacijah" daljinec v roki drži politični operativec LMŠ-ja, Damir Črnčec. 

S tem pa je v zrak spravil "medijski kartel", kot jih v svojem članku imenuje Požar. Več medijev, med njimi tudi MMC RTV Slovenija in 24ur.com, je namreč obsodilo Požarjevo objavo elektronskih sporočil novinarjev. V Društvu novinarjev Slovenije pa od MORS-a celo zahtevajo, da poišče Požarjev novinarski vir. 

Zakaj je minister za obrambo na vrh zveze NATO spremljal predsednika vlade, koliko obrambnih ministrov se je udeležilo vrha, s katerimi se je bilateralno srečal in kakšen je bil Toninov program, lahko na kratko povzamemo praktično enaka vprašanja novinarjev treh novinarskih hiš - Večera, POP TV in Svet24, ki so jih v torek med 10.20 in 10.31 poslali na Ministrstvo za obrambo.

Njihovo nenavadno časovno in vsebinsko sovpadanje na temo, ki se na prvi pogled ne zdi problematična - zakaj le bi nekdo problematiziral potovanje ministra za obrambo na srečanje obrambno-varnostne zveze? - je pritegnilo pozornost znanega novinarja Bojana Požarja, ki se je preko svojih virov dokopal do sporočil.

Izkušenemu novinarju in odličnemu poznavalcu slovenskih medijsko-političnih ozadij se tovrstna usklajenost nikakor ni zdela naključna. Kot je zapisal, je to še eden v vrsti prikazov, kako "večinski mediji delujejo usklajeno kot "medijski kartel v službi bivšega režima", kar so na Požareportu "že večkrat podrobno in argumentirano ugotavljali".

V konkretnem primeru je po Požarjevo črno na belem, da "za tem stoji točno določena politika," pri čemer naj bi v tem primeru "daljinca v roki držal Damir Črnčec". Pri čemer meni, da so bili vsi trije novinarji glede domnevne spornosti udeležbe ministra Tonina na zasedanju Nata - "po vsebinski plati lepo, preprosto ter na suho naplahtani."

Vprašanja namreč predpostavljajo tezo, da naj bi bilo sodelovanje slovenskega obrambnega ministra na vrhu NATO osamljen primer in naj bi zato bilo njegovo potovanje neupravičeno. Novinarka POP TV je celo spraševala, koliko je pot obrambnega ministra v slovenski delegaciji stala.

A tudi po našem preverjanju dejanskega stanja je od 30 držav članic NATO v svojo delegacijo ministra za obrambo vključilo 24 delegacij pod vodstvom voditeljev vlad oziroma držav. Tonin pa je na srečanju govoril z večino tam prisotnih obrambnih ministrov, še zlasti pa z ministri za obrambo Belgije, Črne gore, Francije, Grčije, Črne Gore ter še več drugimi, pa tudi z obrambnim sekretarjem ZDA.


POP TV: dobili smo anonimni e-mail, in kot kaže tudi druge medijske hiše


Tudi poročanje o sami zgodbi glavnih medijskih hiš daje vtis usklajenosti (vir: zajem zaslona MMC in 24 ur)


Svojo verzijo zgodbe, kako je prišlo do sovpadanja treh velikih medijev s praktično enakimi vprašanji ob praktično enakem času, so predstavili na 24ur.com, in sicer v članku z naslovom: "Kdo je posredoval novinarska vprašanja spletni strani blizu stranke SDS?"

Zapisali so, da so "pred dnevi v uredništvu prejeli anonimno elektronsko sporočilo, povezano z udeležbo obrambnega ministra Mateja Tonina na vrhu zveze Nato v Bruslju."

Zato so se s prošnjo po pojasnilu, zakaj je bil minister tam, če je bil vrh namenjen srečanju voditeljev držav članic, obrnili na ministrstvo za obrambo, ki jim je odgovor korektno tudi posredovalo.

"Enako so očitno storili tudi novinarji Večera in portala Svet24, danes pa je medij blizu stranke SDS na svojem portalu elektronska novinarska vprašanja, naslovljena na Mors, javno objavil," jih je zmotilo novinarsko delo Bojana Požarja.

Tako POP TV kot MMC RTV SLO in še nekateri drugi zdaj problematizirajo objavo e-pošte novinarjev s temi vprašanji, še posebej, ker so vidni tudi njihovi e-mail naslovi.

Pri tem se jim zdi predvsem sporno, kako je novinar te podatke pridobil na MORS, oziroma kdo mu jih je od tam posredoval.

"Ko smo Mors povprašali, kako se je lahko zgodilo, da se je naše novinarsko vprašanje znašlo v rokah omenjene spletne strani, so nam sporočili, da odgovora na to nimajo. "Zagotavljamo pa vam, da nihče iz Službe za strateško komuniciranje Ministrstva za obrambo novinarskih vprašanj, ki so prispela na elektronski naslov službe, ni posredoval omenjenemu portalu."" navaja POP TV.

Na Morsu naj bi po navedbi portala 24ur "že preiskovali, od kod jim uhajajo informacije".

V Društvu novinarjev Slovenije ogorčeni od MORS-a zahtevajo, da odkrije novinarjev vir


Objava e-pošte novinarjev na Požareportu pa je razburila tudi enega od dveh novinarskih društev. V DNS so "ogorčeni nad dejstvom, da so uslužbenci Morsa ne le vsebino novinarskih vprašanj, ampak tudi posnetek zaslona z elektronskimi naslovi posredovali portalu."

V ažurno pripravljeni izjavi izpostavljajo, da "komunikacijsko zasebnost zagotavlja 37. člen ustave, ki določa, da se varstva tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivosti človekove zasebnosti lahko ne upošteva, a zgolj na podlagi odločbe sodišča, za določen čas, in le, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države."

Zato so po njihovo novinarji upravičeno pričakovali, da bo vsebina novinarskih vprašanj ostala pri tistem, ki mu je bila poslana.

Časovno in vsebinsko sovpadanje poslanih vprašanj se jim ne zdi nič nenavadnega. Po njihovo je namreč "popolnoma običajno, da ob določenem za javnost pomembnem dogodku različni novinarji na institucijo naslovijo podobna vprašanja."

In ker je to prišlo v javnost, v DNS dogajanje spremljajo z "največjo mero zaskrbljenosti" in od MORS-a zahtevajo, da "sproži notranji nadzor in ugotovi, kdo je novinarska vprašanja posredoval, ter zagotovi, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo."

Angažirana tudi informacijska pooblaščenka


MMC in 24ur.com tudi že poročata, da je ukrepanje zaradi novinarskih vprašanj, naslovljenih na MORS, ki so se znašla na Požareportu, že napovedal informacijski pooblaščenec. V zvezi s tem naj bi uvedli inšpekcijski postopek, saj gre za "obdelavo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov." 

KOMENTAR: Uredništvo
Lov na novinarski vir odprt ...
Bojan Požar je s svojo objavo znova dvignil prah, tokrat spet v vrstah lastnega ceha. Reakcija medijev ter Društva novinarjev Slovenije je v dotičnem primeru pričakovana, saj so se "na čistini" znašli notranjepolitični novinarji vplivnih novinarskih hiš. Problematiziranje objave ter preusmerjanje pozornosti na "varstvo osebnih podatkov" je lahko legitimna strategija, ki pa razgledanemu bralcu težko prikrije bistvo zgodbe; da so novinarji bodisi naivno nasedli, bodisi pa dejansko usklajeno reagirali na pritisk gumba na daljincu nekoga iz ozadja, ki je diskreditacijsko zgodbo nastavil. Gre namreč za učbeniški primer poskusa lansiranja afere proti političnemu nasprotniku čez različne "prijateljske" medijske kanale. Na POP TV sicer pišejo o "anonimnem pismu", a naivno je verjeti, da bi resne novinarske hiše na zgodbo skočile tako vsebinsko in časovno usklajeno, če vira za njim ne bi poznale in mu zaupale, verjetno iz prejšnjih podobnih sodelovanj. Takšna reakcija bi se lahko zgodila kvečjemu kakšnemu popolnemu novinarskemu amaterju. Na njihovo nesrečo in hudo nerodnost je bila srž zgodbe, ki naj bi očrnila ministra za obrambo, prazna puhlica - češ da je na vrh NATO potoval neupravičeno (in pri tem po nepotrebnem trošil davkoplačevalski denar, kot lahko razumemo v tej luči bizarno iskanje odgovora, koliko je njegova pot stala). Zato se pozornost usmerja drugam - na domnevno neupravičeno objavo osebnih podatkov. Pri tem je skorajda zabavno opazovati, kako se mediji in DNS, ki bi Požarja verjetno najraje utopili v žlici vode, s težavo zadržujejo, da ne bi gneva stresli neposredno nanj: kakšno kredibilnost pa bi namreč še imeli, če bi novinarskega kolega napadli zaradi dobro opravljenega dela?!? Zato raje problematizirajo ravnanje Ministrstva za obrambo oziroma neznane osebe, ki naj bi e-pošto novinarju posredovala, pri čemer (na podlagi lastnih izkušenj?) predpostavljajo, da je ni pridobil s svojim proaktivnim raziskovanjem. Še več, v novinarski organizaciji od MORSA celo zahtevajo, da preko notranjega nadzora ugotovi, "kdo je novinarska vprašanja posredoval, ter zagotovi, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo."  Prevedeno v domači jezik: novinarska organizacija od državnega organa zahteva, da se spusti na lov za anonimnim novinarskim virom, od katerega je njihov novinarski kolega pridobil informacije, ki so neizpodbitno v javnem interesu! Kaj vse je s tem narobe, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Verjetno bi sicer bilo pametneje, če bi Požar prikril e-poštne naslove novinarjev, saj ne doprinašajo kaj bistvenega k verodostojnosti zgodbe. Ampak to je le njena obrobna dimenzija, ki zdaj koristi za preusmerjanje pozornosti na nebistveno. In zgoraj predstavljeno bistvo zgodbe je v tem primeru vredno resnega novinarskega dela. Ne pa metanje dimnih bomb za brisanje sledi za "vohunčkom Murčijem" ali komerkoli drugim, komur so, namerno ali ne, stregli pri uveljavljanju njegovih interesov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike