Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov

Po razburkanih zadnjih oktobrskih dneh in krompirjevem počitnikovanju v Dubaju je predsednik vlade Robert Golob umiril žogico in odstopil od ideje o rekonstrukciji vlade, ki naj bi prinesla večjo učinkovitost vladanja. S tem je pomiril koalicijske partnerje in začasno konsolidiral vladno koalicijo. A odprto ostaja vprašanje, kako močno ranjen od spopada znotraj levega političnega pola, ki smo mu bili priča, nadaljuje svoje vodenje države. 

Poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, smo že februarja spraševali o stabilnosti Golobovega položaja na premierski funkciji ter možnostih, ki mu jih pripisujejo, da na njej oddela celoten mandat. 

Osem mesecev kasneje iz odgovorov sodelujočih izhaja, da je Golobova pozicija precej manj stabilna kot takrat, možnost preživetja na čelu vlade do konca mandata pa je padla pod 50 odstotkov. 

Vprašanje, kdo ima moč na čelu vlade zamenjati človeka, ki je pred dobrim letom in pol suvereno zmagal na volitvah, dobil rekordno podporo 410.769 volivcev in posledično rekordnih 41 poslancev v državnem zboru, se na prvi pogled zdi nesmiselno in neumestno. A takšno bi bilo samo, če bi pričujoč volilni rezultat Robert Golob pridelal na podlagi preteklih političnih referenc, izhajajočih iz politične prakse, predhodne demonstracije izkušenj, znanja in obvladovanja politične obrti. A Golob je zmagal kot še en nov obraz na valu t. i. antijanšizma, upora proti covidnim ukrepom in splošne naveličanosti z obstoječo politično izbiro, sploh na levici. 

In kot velja za vse instant stvari, ki hitro učinkujejo, a se tudi hitro iztrošijo, enako velja z Robertom Golobom, kar kažejo zdaj že tudi trendi javnomnenjskih raziskav. 

Kako stabilen je torej Golobov položaj 16 mesecev po prevzemu oblasti in ali je ta kaj drugačen kot pred osmimi meseci, lahko ugotavljamo iz ocene poznavalcev politike iz našega projekta, v katerem na mesečni ravni ocenjujemo uspešnost delovanja slovenskih politikov. Ob omenjenem ocenjevanju (več v članku: V oktobru najbolj uspešen trio NSi, najmanj uspešen trio Svobode) smo namreč tako takrat kot danes analitikom zastavili še sledeči vprašanji.

Najprej, kako stabilen je po njihovem prepričanju položaj Roberta Goloba na funkciji predsednika vlade.

V februarju so bila mnenja analitikov močno v prid Golobove stabilnosti. Eden je menil, da je njegov položaj zelo stabilen, kar sedem, da je stabilen, in zgolj trije so ocenili, da je bolj nestabilen, nihče pa, da je zelo nestabilen.

Danes je drugače. Da je Golobov položaj zalo stabilen, je ponovno ocenil en analitik, da je bolj stabilen, pa so ocenili zgolj še trije. Štirje so medtem ocenili, da je premierjev položaj bolj nestabilen, dva pa, da je zelo nestabilen.

»Golobov položaj je najbolj nestabilen doslej, a je hkrati vse še zelo nepredvidljivo,« meni Bojan Požar. »Ker je očitno on prvi novi obraz, ki Gregorčičeve ne bo zapustil zlepa, recimo po enem pogovoru z Milanom Kučanom o DDV-ju, kot je to storila Alenka Bratušek,« nadaljuje znani novinar.

Alen Salihović takole: »Robert Golob s svojim avtoritarnim vodenjem drvi k prepad. Kako nizko bo padel, pa je odvisno od stricev in tet iz ozadja, ki bodo narekovali tempo Gibanja Svoboda. Nekoliko ga je že pospešila Mojca Šetinc Pašek, ki ne izgublja časa, ko po nekaterih informacijah tudi tujini razlaga, kako slab da je Golob.« In, kot še poudarja urednik na Radiu Ognjišče in voditelj Vroče teme na Domovini, je Golob res slab. »Smo skoraj brez četrtine vlade in upam, da bo kmalu odšla še ministrica za digitalno preobrazbo. Premier ni spodoben voditi države. Res ni sposoben!«

Ampak, ali mu bo, vseh nestabilnosti navkljub, uspelo ostati na položaju predsednika vlade do konca mandata? Za to so mu analitiki v februarju pripisovali več kot polovično možnost (povprečna ocena je bila dobrih 52 odstotkov možnosti). Zdaj pa je zdrsnila pod 50 odstotkov, natančneje, da bo Golob Slovenijo vodil do konca mandata, je po mnenju analitikov možnosti 45 odstotkov (povprečje). Oziroma, če pogledamo posamične ocene, 7 od 11 analitikov mu pripisuje manj kot polovične možnosti za končanje mandata, 2 mu pripisujeta polovične, 2 pa precej velike možnosti, da bo mandat končal na premierskem mestu. 

Kot pravi nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič, bo sedaj sledil poizkus konsolidacije vlade, ki ob neobstoju alternativ lahko uspe (kar se je na sredinem koalicijskem sestanku tudi zgodilo). »Ampak ključni problemi bodo ostali, se kuhali in izbruhnili najkasneje par mesecev pred rednimi volitvami,« dodaja. 

Bojan Požar meni, da Golob lahko pade že jutri, lahko se formalno sicer obdrži celo do konca, vsekakor pa ne bo videl drugega mandata. »On je zdaj skoraj klasičen primer tega, čemur pravimo politično truplo,« dodaja. 

Po besedah Aljuša Pertinača pa je odločitev, naj ostane ali gre, na koncu še vedno Golobova: »Golob bo šel z oblasti, ko se je bo naveličal. Zaenkrat nič ne kaže, da bo to prav kmalu, ni pa nemogoče.«