Poznavalci politike: Golobova pozicija za zdaj stabilna, z negativnimi obeti

Vlada Roberta Goloba resda še ni na čelu države niti leto dni, a po prvih praskah z lobiji, ki so Golobu pripomogli na oblast, in načinu vladanja, ki je kombinacija samozaverovanosti in neobvladovanja politične obrti, se v zakulisju že ugiba, kako stabilna je njegova pozicija na mestu predsednika vlade. 

Nenazadnje je dvom v to, da bo Golob na mestu predsednika vlade zdržal do konca mandata, v nedavnem intervjuju za N1info izrazil tudi najbolj vroči opozicijski politik ta hip, Anže Logar. 

Poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, menijo, da je Golobova pozicija za zdaj bolj stabilna kot ne. Glede njegove prihodnosti pa so mnenja deljena; nekateri menijo, da je vse odvisno od njega samega, drugi, da od zadovoljevanja interesov omrežja tranzicijske levice.

V povprečju Golobu za obstanek pripisujejo malo več kot polovične možnosti, ne eni ne drugi pa ne pričakujejo predčasnega konca štiriletnega mandata aktualnega sklica državnega zbora. 

Med poznavalci slovenske politike prevladuje prepričanje, da je Robertu Golobu vzpon na oblast uspel po že znani formuli, ki je na funkcijo predsednika vlade pred njim ustoličila že Marjana Šarca, pa Mira Cerarja in nenazadnje tudi Alenko Bratušek. Zaradi njegove trme je spodletelo le Zoranu Jankoviću.

Da se Golob mora zavedati, kdo mu je dejansko omogočil izvolitev oziroma visoko volilno zmago, so ga mnenjski vodje levice v javnih nastopih začeli opozarjati nemudoma po volitvah. V ospredju je pri tem najglasnejša skupina aktivistov okoli Jaše Jenulla in Nike Kovač, ki si za Golobov uspeh pripisujejo velike zasluge. Močnejši igralci medtem ostajajo pri delovanju v ozadju.

Prvo hladno prho so doživeli pri menjavi ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki je imela podporo levičarskih organizacij. Sledil je demonstrativni odhod iz Svobode Marte Kos, za katero stoji močna "Kosova" veja s povezavami v policijsko-obveščevalni dejavnosti in najvplivnejšem slovenskem mediju. Interesi se lomijo pri zdravstveni reformi, ki za zdaj ne gre v smer, kot bi si želeli v Kebrovem in še katerem interesnem vrtičku.

Na nekatere poslance Svobode, predvsem staro gardo, ima še vedno vpliv tudi krog Gregorja Golobiča. Znano pa je tudi Golobovo oholo obnašanje do najmočnejšega politika levice zadnjih desetletij, Milana Kučana, ki mu je medtem odčital že nekaj javnih lekcij.

Zelo nezadovoljen s socialističnim pedigrejem Golobove vlade je tudi zdravi del slovenskega gospodarstva

Pozicija Goloba zaenkrat "bolj stabilna"

Vsemu naštetemu navkljub poznavalci politike, sodelujoči v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, večinsko menijo, da je pozicija Roberta Goloba na funkciji predsednika vlade zaenkrat "bolj stabilna":





Povečini pa so bolj skeptični glede tega, ali bo Golobu tudi uspelo dokončati mandat.

Ekonomist in nekdanji minister v Pahorjevi vladi, dr. Matej Lahovnik, je med večjimi optimisti. Kot pravi, je samo od Roberta Goloba in nikogar drugega odvisno, ali bo izpeljal mandat do konca.

"Ima tako stabilno večino v DZ in močno podporo večinskih medijev, da ga tudi strici iz ozadja na levici več ne morejo zrušiti in zamenjati s kom drugim, čeprav imajo alternativne kandidate," ocenjuje Lahovnik. Po njegovem bo Golob mandat oddelal do konca, razen če se sam na neki točki odloči in z odstopom sproži predčasne volitve.

"Ne vidim pa razlogov, zakaj bi si sam odrezal vejo, na kateri sedi. Naredil je sicer veliko politično napako, da v vlado namesto skrajne Levice ni raje v Drnovškovem slogu vzel NSi, saj bi se vlada potem več ukvarjala s strukturnimi reformami in manj z ideologijo kot sedaj, ko je talka skrajno levih političnih aktivistov."

Podobno kot Lahovnik razmišlja nekdanji poslanec Virantove liste Marko Pavlišič: "Največji sovražnik Robertu Golobu je Robert Golob. Že nekajkrat se je opekel pri določanju rokov in očitno bolj počasi dojema, kako počasi se takšni sistemi, kot je država, lahko spreminjajo. Časovnica ukrepov je nekaj, kar potrebujemo, bo pa z njo hkrati tudi zelo jasno, kaj niso naredili."

Urednik informativnega programa Radia Ognjišče Alen Salihović pa meni, da je vse odvisno od tega, kaj bodo rekli tisti, ki se hranijo iz državnih jasli. "Če bodo dobili dovolj, bo ostal, sicer ne," pravi in dodaja, da bo poslancem tako vseeno, kdo jih vodi, le da ostanejo štiri leta.

Tinu Mamiću se zdi, da so nad Golobom nekateri botri globoke države že obupali. "To vidimo v nenaklonjenosti določenih medijev. Govori se tudi že o morebitnih naslednikih. O tem pa bo odločala predvsem globoka država, ne pa vladajoča koalciija."

In kaj pravi Bojan Požar? "Proces zamenjave Goloba na čelu vlade bo omrežje tranzicijske levice pospešilo takrat, ko bo Gibanje Svoboda na anketah javnega mnenja padlo pod 20 % in jih bo prehitela SDS, oziroma takrat, ko bo podpora vladi zdrsnila na 35 % ali še nižje."  Takrat bodo po Požarjevih besedah namreč naredili čisto vse, da se izognejo predčasnim volitvam.

Za oceno, koliko možnosti sodelujoči poznavalci politike pripisujejo Robertu Golobu, da kot predsednik vlade zaključi mandat, smo jih poprosili tudi v odstotkih. Povprečna ocena je bila malo več kot polovična: