Prava etiketa kmečkih protestov in začarani krog "apolitičnosti"
- 18. 2. 2024 ob 21:03
- 20 komentarjev
V slabem letu od prvega večjega kmečka protesta je spremljanje tega dela slovenskega življa in problematike dala eno skupno nit. Kmečki predstavniki, pobudniki, terenski organizatorji ali samo dobrovoljni prostovoljci imajo še vedno v sebi vbit strah pred oblastjo ter pred lastno politično emancipacijo. Pri tem je sicer, ko razmišljamo o tem, pomembno ločiti kmečko od podeželskega. Ločnica je lahko težavna, vendar bo v prihodnje ključna.
Strah pred oblastjo je nekaj, kar je morda vidno bolj pri starejših generacijah, ki se še spominjajo družinskih zgodb vse do druge svetovne vojne in po njej. Časi, ki so bili za svobodno kmečko pobudo smrt. V prenesenem in realnem pomenu. Sistem, ki je temeljil na državnem razdeljevanju in prisili, namreč ne tolerira sloja, ki ga zaznamuje prehranska neodvisnost in ekonomska moč.
Strup, ki je ubijal te generacije, pa se je, tako kot marsikje drugje na različnih področjih družbenega delovanja po osamosvojitvi, razširil tudi na novejše generacije in se pojavil zamaskiran v t. i. »apolitičnost«. Tako kot naj bi kristjani ostali v zakristijah, ko pride do političnega udejstvovanja, naj bi kmetje ostali za svojimi traktorji ter se borili le v »dovoljenih« okvirjih. Mantra, ki se kaže v slabi politični izobraženosti mladih generacij širom tradicionalno konservativnih poklicev, pa tudi družin.
Politika – SSKJ pravi »urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov«. Vendar se pri tem postavi vprašanje, urejanja katerih družbenih razmer, s kakšnim končnim ciljem. Ker zaradi interesa in manipulacije leve tranzicije ni zavedanja, da morata sindikalni boj in urejanje razmer presegati parcialno bojevanje za točke, subvencije, usluge ter spreglede. V svojem jedru namreč predstavljata boj za sprejeta načela, ki naj bi jih v demokratični družbi odzvanjali praktični odloki.
Sistem, ki je temeljil na državnem razdeljevanju in prisili, namreč ne tolerira sloja, ki ga zaznamuje prehranska neodvisnost in ekonomska moč.
Apolitičnost je v sodobni Sloveniji prevečkrat v resnici tenka koprena, ki omogoča lažje delovanje ideologov leve provenience, saj izvor njihovega porekla, proizvajalec in jasno etiketiranje ostajajo nejasni, dokler se ne razkrinkajo v parcialnih ciljih, ki jih zasledujejo. Eden izmed sodobnih kmečkih ciljev pa je ravno jasno etiketiranje. Zato bi si tega morali želeti povsod, ne samo pri medu. Hkrati pa apolitičnost prizadevanja za načela razvodeni na prej omenjene parcialne cilje, ki omogočijo, da strup v obliki »sosedove crknjene krave« onemogoča jasen in načelen nastop, od katerega bodo enkrat imeli več eni in drugič drugi.
Z ekonomskega vidika kmetje delujejo v sektorju, ki je po naravi stvari nenaklonjen tveganju. Kmetijstvo je podvrženo spremenljivkam, na katere človek nima vpliva, kot so vremenski vzorci, škodljivci in tržna nihanja. Konservativne politike pogosto poudarjajo stabilnost, lastninske pravice in minimalno vmešavanje države, načela, ki so v skladu s potrebo kmetov po predvidljivosti in samostojnosti pri upravljanju zemljišč in proizvodov. Davčne politike, ki so naklonjene kapitalskim naložbam in lastništvu zemljišč, se odzivajo na kmetijsko skupnost, ki pogosto meni, da so ta sredstva bistvena za preživetje in dediščino.
Poleg tega konservativna politika tradicionalno podpira načela prostega trga in se zavzema za manj predpisov. Za kmete, ki se soočajo z zapletenostjo domačih in mednarodnih trgov, je lahko politično stališče, ki obljublja zmanjšanje birokratskih ovir, privlačno. Možnost poenostavljenih postopkov za izvoz blaga skupaj s politikami, ki dajejo prednost domačim proizvodom pred tujimi, se lahko šteje kot neposredno koristna za kmetijski sektor.
V kulturnem smislu so kmetijske skupnosti nagnjene k ohranjanju tradicionalnih vrednot, ki se pogosto odražajo v konservativizmu. Ohranjanje družine, skupnosti, vere in dediščine ima pomembno vlogo v življenju na podeželju, kjer so kmetije pogosto v družinski lasti in se prenašajo iz roda v rod. Konservativna politika s poudarkom na tradicionalnih družbenih strukturah in nasprotovanjem hitrim družbenim spremembam se ujema s temi vrednotami. Počasen in sezonski ritem kmečkega življenja je v ostrem nasprotju s hitro spreminjajočimi se, pogosto uničujočimi silami modernizacije in globalizacije, zato so konservativni pozivi k ohranitvi statusa quo še posebej odmevni.
Poleg tega narava kmetijskega dela, ki zahteva globoko razumevanje in povezanost z zemljo, spodbuja občutek upravljanja in samostojnosti. Ta načela so osrednjega pomena za konservativno miselnost, ki ceni odgovornost posameznika in čim manjšo odvisnost od državnega posredovanja. Kmečki etos trdega dela, samozadostnosti in neposredne povezanosti z lastnim preživetjem se ujema s konservativnim skepticizmom do programov socialnega varstva in močne centralne vlade.
Kajti etiketa je problem samo, če ne veš, zakaj si jo dobil, ali pa je ne znaš zagovarjati.
Vendar je ključnega pomena, da se zavedamo raznolikosti znotraj kmetijske skupnosti in spreminjajoče se narave kmetijskih izzivov. Okoljska vprašanja, spreminjajoče se zahteve trga in tehnološki napredek spodbujajo nekatere v sektorju, da se zavzemajo za naprednejše politike na področju trajnosti, podnebnih sprememb in podpore inovacijam. Vse to je tretja iteracija manipulacije apolitičnosti, ki prepričuje kmete, da so postali preveč različni med seboj, da bi jih lahko družila enaka načela. V to pa najbolj učinkovito posega priseljeni meščan ali vedno številčnejši zaposleni v storitvah, ki bivajo med kmetijami – to so podeželani.
Pri vsem tem se mora kmetstvo čim hitreje otresti te svoje manije »apolitičnosti« in se čim prej zavesti, da bo etikete na kozarcih, steklenicah itd., ki predstavljajo hkrati njegov ponos in zaščito, kmet lahko zahteval ter ubranil samo, če se ne bo branil etikete tudi na svojem čelu. Kajti etiketa je problem samo, če ne veš, zakaj si jo dobil, ali pa je ne znaš zagovarjati. Etiketa je samo element zastraševanja, pa naj bo to med novinarji, politiki ali kmeti.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Starodobniki z dušo, lastniki s ponosom
SDS z Janšo v koalicijo z volivci
Kremni namaz s čičeriko in paradižnikom
Inovativni dijaki, ki razmišljajo izven okvirov
Predlog zakona o psihoterapiji v DZ dobil zeleno luč
Ekskluzivno za naročnike
Starodobniki z dušo, lastniki s ponosom
Kremni namaz s čičeriko in paradižnikom
Prihajajoči dogodki
Slovesnost ob poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu
V etru pesem: Večer kabareta
Video objave
Izbor urednika
Novo: Domovina 201: Starodobniki - poezija avtomobilizma
20 komentarjev
Andrej Muren
Kmečki protesti pri nas so neučinkoviti, ker je protestnikov premalo. Kaj je vzrok temu, strah ali nezainteresiranost, ne vem. Ampak 30 kmetov s traktorji ne bo doseglo ničesar, le prometne globe bodo fasali, če pa bi jih 3.000 s traktorji prihrumelo v Ljubljano, tega nobena oblast ne bi mogla ignorirati.
korosec.france
NE BODO ZRLI V NEBO.
Z RDEČIMI RILCI BODO RILI PO ZEMLJI ZA KORENINICAMI IN PILI DREKOVODNO PITNO VODO !
debela_berta
Boga boga Helena, ni mogla na počitnice, ker je morala gmajno in bregove trebiti in čistiti... :( :(
Igor Ferluga
Takim, kot je Helena, je cela Slovenija lahko samo hvalezna. Subvencije, ki jih dobiva, so pošteno prigarane in več kot smiselne zaradi splošne dobrobiti. Po mestih mnogi črpajo davkoplačevalski denar, kot da gre za njihovo pravico, ne da bi imeli pokazati karkoli smiselnega. Včasih predvsem razkazujejo svojo dekadenco, včasih z nezrelo zblojenostjo ljudstvu za denar perejo možgane s samimi napiflanimi neumnostmi.
Kmetijske subvencije niso nič podobnega. So bistven del dolge tradicije politike skupne evropske kmetijske politike. Ki je, nedavno je to v intervjuju potrdil tudi Janez Janša ( morda bo koga ne desni to prepričalo, saj je pri nas na desni in med liberalci veliko nerazumevanja smisla subvencij), velika zgodba o uspehu.
Po zaslugi desetletij skupne evropske kmetijske politike ni le relativno dobro evropskemu kmetu in do neke mere okolju in rodovitnosti prsti, ampak tudi evropski potrošnik uživa najkvalitetnejšo, najvarnejso in najbolj okusno hrano na svetu. Kot kupec pri lokalnem kmetu, ali v trgovini ali kot obiskovalec restavracij. Takšne kvalitete, takšne zgodbe o uspehu kot je evropska kmetijska politika, se med razumnimi ljudmi ne uniči in se ne menja, kvečjemu dograjuje!
helena_3
Še pripomba na članek g. Nahtigala glede odsotnosti kmečkih protestov: ne gre za strah, ampak za zavedanje neučinkovitosti: psi lajajo, karavana gre dalje. Se pa pospešeno dogaja tihi protest: opuščanje kmetij. To je za Slovenijo bolj nevarno kot galama po ulicah. Ni pa izključeno, da bo tudi do "galame" prišlo - na veliko veselje ljubiteljev senzacij.
Sonatine
Problem kmetov je vezanost na subvencije, podobno kot v socializmu, ko jim je država zagotavljala odkipe, financirala žetev in podobno. Ni naključjem da ravno kmetijske organizacije vodi največ bivših komunjar (a la Židan etc.). Tiho so, ker se oblasti ne bi radi zamerili, a na dveh stolčkih se ne bo dalo sedeti. Na eni strani je Holobja vlada, ki kmeta tlači in prezira, na drugi strani smo potrošniki in naša prehranska varnost. Treba se bo vprašati, ali kmet proizvaka za potrošnika, ali oa vsakokratno oblast? Odgovor je, se zdi, precej na dlani.
Ljubljana
Sonatine, vi vse veste, tudi o kmetih... Ne smesite se... .
Sonatine
Kaj pa vas je tako zmotilo, Ljubljana? In ne, še zdaleč ne vem vsega. Vem pa, da nič ne vem. Kmet je odvisen od subvencij zaradi nespametnih politik, te subvencije pa so zgolj drobtinica ne na kmetovo mizo, temveč za kmetovo dejavnost. Ne pravim, da se mora kmet odreči subvencijam, brez tega kmetijstvo propade. Trdim pa, da zvestoba vladi, ki vodi politike, ki kmetijski sektor ubijajo, ni na mestu, saj navsezadnje kmet prideluje za potrošnika in ne za oblast. Tu smo potrošniki in kmet precej na istem.
Igor Ferluga
Bravo, Sonatine, pametnejša od od 50let razvoja EU, prej EGS in generacij Evropejcev, ki so skupaj s kmeti in njihovimi predstavniki ustvarili evropsko kmetijsko politiko. Se sreča, da ima EU zdaj Sonatine, samo njo/njega poslušajte, ukinitev vse subvencije kmetom in evropsko kmetijstvo bo končno zaživelo, kmetje in potrošniki bomo družno vriskali od splošnega zadovoljstva od zahodnih irskih obal do Olimpa, ko bomo po volji Sonatine ukinili vse subvencije kmetom. Briljantno!
helena_3
Spoštovana Sonatine, kmetijske subvencije niso slovenska posebnost. So del Skupne evropske kmetijske politike, ki tudi določa osnovne smernice za izplačila, ki jih mora vsaka članica EU upoštevati. Tudi zato, ker gre znaten del sredstev za ta namen iz evropskih skladov. Res je, da vsaka članica prilagaja podporo kmetijstvu svojim posebnostim, a mora upoštevati skupne cilje, ki so: Trije splošni cilji: spodbujanje prehranske varnosti; krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov; krepitev podeželskih območij. Devet specifičnih ciljev: podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju EU za večjo prehransko varnost; krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji; izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi; prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji; spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak; prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti; privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih; spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom; izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano, ter dobrobiti živali.
helena_3
Pa še osebna izkušnja: Pred 100 leti je naša gorska kmetija omogočala preživetje svojim prebivalcem. Obdelovali so vse, še tako hude strmine. Garali in živeli zelo skromno, kot tudi proletariat v tistem času. Se spominjam - in to je dobrih 60 let nazaj - da so tovarniški delavci radi prišli na pomoč ob delovnih konicah - za mleko in druge pridelke. Tudi kmečki otroci nismo poznali počitnic - treba je bilo delati. Z rastjo življenjskega standarda pa so se kmetije začele opuščati, najprej največje strmine. Meni se je zaraslo cca 60 %. Ni bilo delavcev, hodila sem na šiht, da smo preživeli. Dokler ni bilo nobenih subvencij (takoj po osamosvojitvi) sem del plače namenjala za vzdrževanje preostalih površin, pomagali so mi sorodniki - zastonj. Zdaj si delno pomagam s subvencijo. Prejšnji teden sem dobila odločbo za leto 2023 - 1.300 €. Denarja še ni. Potekajo pogajanja, da ne bo še ta prispevek obdavčen z dohodnino, kakor je sprejela pernata vlada. A ko seštejem, koliko sem v preteklem letu imela stroškov s košnjo strmih travnikov, vzdrževanjem ograj za drobnico, vitaminov, prehranskih dodatkov in drugih stroškov vzdrževanja "dobrobiti" živali, ugotavljam, da precej več. Če odmislim, kako me vsako leto skrbi, da se bo košnja končala brez nesreče. Imamo gorski traktor - kupili smo 15 let starega in dali zanj toliko kot za en nov avto srednje velikosti. Iz mojega prejšnjega odgovora je razvidno, da so subvencije namenjene tudi zagotavljanju prehranske varnosti potrošnikov. Ne moreš vedeti, kako je pridelana hrana na obširnih plantažah v daljnih deželah. Evropski predpisi so tukaj dokaj strogi, slovenski tudi. Kmet skrbi tudi, da se ohranjajo kmetijske površine. Čeprav vedno teže - jaz se bom trudila, da ohranim v funkciji še teh 40 % kmetijskih površin. Vesela sem, da me mladi kljub nadpovprečni izobrazbi in dobrim službam podpirajo in mi pomagajo. Travnik pustiš 2 leti nepokošen, pa ti požene trnje in grmovje. Res nekaj pridelamo tudi za v skrinjo, ampak je dosti truda vloženo v to. Subvencije so pa za dodatek in vzpodbudo. Toliko o tem. Izjav modela iz sosednjega članka ne bom komentirala, ni vredno. Čudi me samo to, da taki ljudje zasedajo visoke položaje v službi.
Sonatine
G. Igor Ferluga in ga. Helena, presenečena sem, da ste iz mojega komentarja razbrali nasprotovanje subvencijam. Menim, da sem bila dokaj jasna: kmeta podpiram 100 %, kajti od kmeta je odvisna naša prehranska varnost. Opozorila sem le, da so nespametbe politike kmete pripeljale v stanje, ko je njihova dejavnost odvisna od subvencij, te pa ženejo zgopj kmetovo dejavnost# nikakor pa mu ne prinašajo dobičk9v na mizo. Subvencije pogosto niso dovolj, na kar je pravilno opozorila Helena, ko je izpostavila opuščanje kmetij. Po drugi strani je pa tudi res, da preživetvena odvisnost kmeta od teh piškavih subvencij le-tega potiska v padivnost in udinjanju obladti, ki s kmetom dela kot svinja z mehom. V tem kontekstu sem poudarila, da si mora kmet razčistiti, ali dela za oblast ali za poyrošnika - in ve se, da kmet zagotavlja našo prehransko varnost. Torej pred oblastjo ni dolžan molčati, ko ha le-ta tepta z norimi politikami. Sila, ki stoji za kmetom, je potrošnik, ki "crkne" brez kmeta, ne pa ta ali ona obladt. Je sedaj bolj jasno? Ljubi Bogec, ste me naskočili, ker vas vsaka omemba subvencij vrže v zrak. Na strani kmeta sem, ne pa proti njemu. Saj je to jadno že iz mojega prvega komentarja.
Sonatine
Igor Ferluga, kje ste prebrali, da se zavzemam za ukinitev subvencij kmetom???? Ustavite konje in še enkrat preberite, kaj sem zapisala. Za Božjo voljo...Pa žaljivke si prihranite, bom vzela, da ste imeli slab dan. Vam namreč ne pritiče.
debela_berta
Ljubljana, o kakih plačancih na omrežjih govoriš? O sebi, mefistu, kraševki, šalotki (kje je, a je umrla?), nejotu...
Ljubljana
Izjemen talent ! Udbaska sola ?
Igor Ferluga
V velikem delu se strinjam z vrednostnimi ovrednotenjem kmetstva v članku. Razen z akcentom, da je kmetom po naravi blizu prototrzna usmerjenost njihove dejavnosti. Če bi bilo res tako, v EU ne bi šlo okoli 1/3 proračuna za kmetijske subvencije in EU ne bi ščitila svojega trga in svojih kmetov pred cenejšo tujo konkurenco. Kmetijska politika EU je skozi desetletja taka kot je predvsem zaradi vpliva evropskih kmetov, njihovih predstavnikov in njim naklonjenih
političnih strank, z drugimi besedami, tudi zato, ker so znali prepričati Evropejce, da je njihov interes tudi v dobro celotne populacije. In pri tem so kmetje razumno vedno pristajali na omejitve, ki jih načinu pridelave vedno postavi pričakovanje, da se pridelava izvaja na kolikor je mogoče varen in zdrav način, tako za potrošnika kot za okolje. Ne vem, kateri razumen kmet bi res želel, da bi prideloval hrano kakorkoli mu pade na pamet in brez vsakrsnih strokovno utemeljenih omejitev. Evropsko povojno kmetijstvo nikoli ni bilo prostotrzna dejavnost na ravni industrij in tudi ne del obsesivne globalizacije in prav
je, da tako ostane.
rasputin
Kdor nima nič opraviti s kmetijstvom, ima največ povedati kmetom, kako naj delajo.
Madison
rasPutin, z ozirom na vaš odgovor g. Ferlugi (v katerem dotičnemu gospodu implicitno očitate, češ da na področju kmetijstva, s katerim se praktično ne ukvarja, poučuje ljudi, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, kako naj delajo) lahko sarkastično pripomnim, da glede na zelo širok obseg delovnih področij in človeških dejavnosti, ki jih kvaziliterarno, vsakodnevno in intenzivno obdelujete v svojih dolgoveznih komentarjih, močno dvomim, da se v resnici tudi praktično ukvarjate s tolikerimi področji in dejavnostmi, o katerih se razpisujete. Morda bi o vas lahko zatrdili, da se spoznate na vse, celó na tisto, o čemer praktično ne veste ničesar? Ne vem. Morda.
Ljubljana
Ja, avtor dobro.napisal.
Toda, kaj koristijo protesti ce je folk glup in se bo.norceval iz kmetov, po navodilih placancev na.omrezjih !
Laznivi mediji vse potvorijo, ali sploh ne porocajo.
Golobi.so izdali ukaz da se o Ruparju ne poroca ali pa se laze !
Rtv zurnalisti brez faksa se vedejo kot drhal ki ljudi ne informira ampak z njimi.manipulira.
Kaj uspejo zdravniki s stavko , NIC.
In kaj naj bi dosegli kmetje? Tudi nic.
Vedejo se racionalno.
Kaj doseze protest zoper kanal na zajetjem pitne.vode? Nic.
Slo je.ista kot Rusija ali Belorusija.
Psihopati na oblasti se pozvizgajo na proteste.
Edino na volitvah je.moc to pokvarjeno vlado zbrcat in na RTV naredit red.
kdorkoli
"Edino na volitvah je.moc to pokvarjeno vlado zbrcat in na RTV naredit red." Kaj pa, če so volitve potvorjene? Kar nekaj znakov v samopašnem vedenju "avantgarde" kaže, da ta možnost pri nas obstaja, morda že dolgo, od samega začetka. Našo volilno zakonodajo bi morali glede na nova spoznanja iz tujine dopolniti še pred volitvami. Jasno pa je, da bi pri naših levičarjih taki predlogi naleteli na gluha ušesa - kakor je bilo že do zdaj.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.