(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
Morda bo nekoč ponarodel rek »laže kot Robert Golob« ali pa »laže kot Marta Kos«. Da želi premier v Bruselj na funkcijo evropske komisarke poslati slednjo, utegne za Slovenijo postati nova sramota po aferi z nesojeno komisarko Alenko Bratušek pred desetimi leti. Čeprav je zgodovina Kosove piarovsko zloščena, se temnih madežev preteklosti ne da tako preprosto izprati.
Laž Marte Kos je, da ni sodelovala s tajno politično policijo Služba državne varnosti (prej Udba). Poročala je, in to še kot študentka, kar dokazuje šifra ob njenem imenu v Centralni aktivni evidenci Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) Socialistične republike Slovenije iz leta 1987.
Razkriva jo šifrant SDV
Kot je za Domovino pojasnil publicist Igor Omerza, dolgoletni raziskovalec arhivov Udbe oziroma Službe državne varnosti (SDV), so registrirani sodelavci in registrirani viri (kar je Kosova, glede na šifro, bila) zavestno sodelovali s SDV. Glede neregistriranih virov pa ni jasno, oziroma lahko iz dokumentacije izhaja, da so se ali zavedali, da SDV uporablja njihove informacije, ali ne. Omerza je pregledal na tisoče dokumentov SDV. Če gre za operativne dokumente, v glavi piše, kateri udbovec je sestavil poročilo, na podlagi česa in kdo je bil njegov vir – registrirani sodelavec ali registrirani vir. Vedno je šlo za osebni odnos med udbovcem ter sodelavcem ali registriranim virom. Slednji so z Udbo sodelovali zavestno, tu ni dvoma. Vsi registrirani viri so imeli po šifrantu splošno številko 14000, nato sledi še njihova osebna številka (Marta Kos je imela dosje SDV s številko 0014000 – 05448).
Po besedah Omerze so imeli registrirani viri kodna imena, razvidno je, da so bili neposredno na zvezi z določenim udbovcem ali pa so mu recimo iz tujine pošiljali pošto po »poštnih javkah«. »Na osnovi dokumentov, ki sem jih pregledal, pregledal pa sem jih na tisoče, je nedvoumno, da so registrirani sodelavci in registrirani viri z Udbo sodelovali zavestno.« Torej s tajno politično policijo slovenskega komunističnega vrha na čelu z Milanom Kučanom (komuniste je vodil od leta 1986 do konca leta 1989). Najbrž ne bomo izvedeli, o čem oziroma o kom je Kosova obveščala SDV, saj so pripadniki režima prek 90 odstotkov arhiva politične policije uničili tik pred Demosovim prevzemom oblasti leta 1990.
Kako Omerza komentira razlago Kosove na TV Slovenija, češ da so se ti udbovski seznami tudi zlorabljali »in najbolj so jih zlorabljali in z njimi manipulirali tisti, ki so bili nekoč najtrši sodelavci SDV-ja«? Pravi, da ne ve, kdo naj bi jih zlorabljal. Centralna aktina evidenca (CAE) je kot telefonski imenik z milijon imeni. Udba jo je nadgrajevala vse od leta 1946. Vsebuje podatke o rojstvu, naslovu prebivališča, o imenih staršev, poklicu, morebitni kazenski evidenci in posebno šifro, če so bili vpisani kot sodelavci, registrirani ali neregistrirani viri. Te šifre so imeli zgolj tisti, ki so zavestno sodelovali z Udbo ali pa jih je služba štela za informatorje.
Igor Omerza: Vedno je šlo za osebni odnos med udbovcem ter sodelavcem ali registriranim virom.
Aktivnosti na radiu Deutsche Welle
Večina od milijona oseb v evidenci seveda nima nobene »udbovske šifre«. CAE je priznana kot uradni verodostojni dokument, shranjen v Arhivu Slovenije. Originalno gre za mikrofilmske žepke, ki vsebujejo množico lističev. Omerza poudarja, da je na podlagi evidentirane šifre pri Marti Kos v Centralni aktivni evidenci mogoče trditi, da je zavestno poročala in dajala informacije SDV-ju.
Raziskovalec meni, da bi se Kosova lahko »rešila« bremena očitkov, da je bila udbovski špicelj zgolj s pojasnilom, da je za službo delala v sklopu obveščevalne dejavnosti. SDV je bila večinoma res tajna politična policija, opravljala pa je tudi obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost, kot jo obveščevalne službe v demokracijah. Če bi dejala, da je delovala obveščevalno in ne politično, bi bila zadeva drugačna. Ob predpostavki, da to drži. Tako pa vse zanika. Toda v evidenci CAE je bila kot registrirani vir že leta 1987, pri starosti 22 let, še kot študentka na FSPN (zdaj FDV). Kaj bi lahko obveščevalno poročala od študentske populacije? Sicer se na to niti ne izgovarja.
Spletni portal Požareport je pred dvema letoma pisal, da naj bi bila za SDV angažirana tudi še kot novinarka na Radiu Deutsche Welle v Nemčiji, kjer je delala od 1990 do 1993. V Nemčijo se je preselila na začetku leta 1990. Izpostaviti velja, da je bila SDV aktivna vse do sredine maja 1990, ko je oblast prevzela Demosova vlada. Po poročanju omenjenega portala jo je imel na zvezi udbovec Stojan Celin, informacije naj bi mu pošiljala po pošti prek svoje znanke, ki je Celinu izročala zaprta pisma. To se je po zapisu na Požareportu končalo, ko je eno od pisem odprl znankin mož in videl, kaj se dogaja.
SDV je bila aktivna do sredine maja 1990, ko je oblast prevzela Demosova vlada.
Mobing na veleposlaništvih
Že samo sodelovanje s SDV bi moralo Kosovo izločiti iz igre za funkcijo evropske komisarke, toda to ni edino, kar jo bremeni. V pismu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naslovljenem na premierja Roberta Goloba, v katerem je zahtevala zamenjavo Tomaža Vesela z drugim kandidatom oziroma kandidatko iz Slovenije, je pomenljiv zapis. Ob zavrnitvi Vesela je von der Leynova dala vedeti, da pričakuje kandidata s pomembnimi političnimi izkušnjami »ali vsaj izkušnjami na veleposlaniških funkcijah«. Takšna dikcija govori v prid informacijam, da je Golob vrgel Vesela čez ramo že precej pred tem pismom, pri čemer je že imel kandidatko za von der Leynovo – Marto Kos. Ta se namreč ponaša s tem, da je bila v letih 2013 do 2017 veleposlanica Slovenije v Nemčiji, nato še tri leta veleposlanica v Švici.
A ravno te veleposlaniške izkušnje jo tudi diskvalificirajo za komisarski položaj. Mesto veleposlanice v Švici je zapustila leto dni pred iztekom mandata, leta 2020, v času tretje Janševe vlade, s pojasnilom, češ da odstopa »zaradi drugačnih pogledov na vodenje veleposlaništva in zunanje politike«. A dejansko je bilo v ozadju nekaj drugega. Uveden je bil namreč nadzor nad njenim vodenjem veleposlaništva oziroma glede očitkov zaposlenih o njenem neprimernem odnosu do njih. Po besedah naših virov je šlo za mobing, a ima poročilo oznako tajnosti, tako da vsebina ni prišla na dan.
Po poročanju Reporterja naj bi tako na veleposlaništvu v Berlinu kot kasneje v Bernu na podrejene pogosto vpila, jih poniževala in se vtikala celo v njihovo zasebno življenje. Sama seveda mobing zanika, vendar so viri to potrdili tudi za Domovino. Ker poročilo kot tajno ni prišlo v javnost, lahko zdaj mirno laže, da ni bilo mobinga, kakor lahko zaradi uničenja udbovskih dokumentov leta 1990 mirno laže, da ni bila špicelj SDV, čeprav o tem priča verodostojni vir – Centralna aktivna evidenca.
Sama seveda mobing zanika, vendar so viri to potrdili tudi za Domovino.
Kandidatura pod vprašajem
Ne more pa lagati o naslednji zadevi, saj je preverljiva: poznavalci blizu vrha zunanjega ministrstva pravijo, da je bilo med njenim mandatom veleposlanice v Nemčiji in mandatom veleposlanice v Švici kakšnih deset dni razmika (ni bila karierna diplomatka, ampak politično nastavljena). Za teh deset dni je po besedah naših virov zahtevala, da jo na zunanjem ministrstvu zaposlijo, čeprav tistih deset dni sploh ni delala. Razlog je bil, so nam zaupali, preračunljivost. Če bi šla v drugo na položaj veleposlanice kot zaposlena na MZZ, bi jo morali po koncu mandata v Švici na njeno zahtevo na ministrstvu zaposliti. To je bilo menda prvič, da je nek politično nastavljeni veleposlanik ravnal na tak način. A ji ni bilo ugodeno.
Če strnemo: sodelovanje s SDV, mobing na veleposlaništvih, zahteva za zaposlitev za deset dni z namenom zagotovitve možnosti bodoče zaposlitve, vztrajno laganje ter še več drugih okoliščin postavljajo Slovenijo s kandidaturo Kosove pod vprašaj. Vse to bo predmet zaslišanj v Evropskem parlamentu, kjer ne poslanci ne mediji ne bodo dovzetni za izmikanje in zavajanje, značilno za Slovenijo.
Zahtevala je, da jo na zunanjem ministrstvu za deset dni zaposlijo, čeprav takrat ni delala.
(D167: 14-15)
6 komentarjev
Andrej Muren
Kosova bo v vsakem primeru sramota za Slovenijo, že s svojo politično pripadnostjo (komunistom) in svojim dosedanjim početjem (vohunjenje za Udbo). Pa je še ni bilo sram in se šla obregovat ob Janšo.
Ne verjamem, da je kaj posebej kvalificirana za komisarsko delo, saj česa podobnega ni še nikoli v življenju delala. Torej je slaba izbira tako s slovenske kot bruseljske strani.
baubau
Da to niso ne slovenski državniki ne domoljubi je od daleč očitno. Evropski pa tudi ne.
ales
Kos-ova bi bila za lajdro idealna kandidatka, če ne bi vohunila. Glede na to, da lajdra že pripravlja naslednji nateg s cepivi kjer bo mož lahko potegnil še nekaj sto M EUR pa je zelo verjetno, da bodo Kosovo lajdrini v Bruslju zmleli in bo komisar ostal že preverjeni kandidat, ki pozna poti denarja za lajdrinega moža.
Silvin
Kot navaden občan sem Marto Kos poslušal prek radia Deutsche2elle iz Kelna.
Enako sem poslušal tudi Sašo Veronika, ki je mnogo starejši in je kar nenadoma poniknil.
Ne bom pa pozabil oddaje Pričevanja, v kateri je sodelovala zdaj že pokojna Dora Žebot, novinarka BBC, ki je odkrito govorila o nekom, za katerega se je izkazalo, da je vohunil za Udbo.
Sam si mislim, za koga je šlo, iz poznejših objav tu pri nas o njegovem delu, sem pa kot je bila ga Žebotovaa zgrožen nad ljudmi, ki so iz Sloveniji delali v tako cenjenem uredništvu in radiu, kot je BBC. Opoldne je bil zakon poslušat slovenska poročila iz BBC, pa naj je v zvočniku še tako krulilo.
Bralci mojega komentarja naj vedo, da sem slep človek, močno in smrtno navezan in zavezan radiu. Trdim, da nam je svet preveč zaupal in so slovenske oddaje ukinili, Vsaj desetletja v 21. stoletju bi še morale obstajati, danes si mladina, ki zna angleško, prav lahko izbira resnico sveta, ko bi ne bili v dostih primerih prekratke vesti in odvisni od družbenih omrežji.
ales
Fantastičen kader kućana, ki mu Slovenija ni bila, in nikoli ne bo, intimna opcija. In butasti volilci, ki mahajo Rogliču s slovenskimi zastavami, na volitvah pa podpirajo sovražnike Slovenije, od Musarce, do ptičev.
Anton Vidmar
Dodal bi le to,da se imajo golobjeki za intelektualce,janšiste pa za ruralce. Torej so preprosti ljudje pametnejši od kvazi intelektualcev !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.