Prebilič o odločitvi koalicije: Očitno je tudi neobiskovanje osnovne šole politično vprašanje

Odbor državnega zbora je pred dobrim tednom zavrnil predloge 11 županov iz jugovzhodne Slovenije, s katerimi bi se posredno ali pa neposredno lotili reševanja romske problematike. V koaliciji menijo, da je potreben mehkejši pristop, hkrati pa napovedujejo nove, lastne predloge do konca letošnjega leta.

Kot je za naš medij v članku Golobova vlada noče podpreti dolenjskih županov pri reševanju romske problematike. Prebilič: Vlada odgovornost prevzema nase povedal Vladimir Prebilič, je odgovornost sedaj na vladni strani. Na tiskovni konferenci sta Prebilič in njegov županski kolega iz Novega mesta Gregor Macedoni predstavila odziv županov na odločitve koalicije. Pogovarjali smo se z županom Prebiličem, ki je izrazil razočaranje, predvsem v tem, da gre očitno tudi v primeru neobiskovanja šole za politično vprašanje.

Odbor DZ podprl le spremembe zakona o urejanju trga dela, pa še tega ne v celoti

Odbor državnega zbora za delo je pred kratkim zavrnil nekatere predloge županov, s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij. V glavnem se spremembe sicer dotikajo romske problematike, a so župani nameravali reševati tudi probleme ostalih otrok, ki se soočajo s tovrstnimi težavami.

Kakšni so predlogi županov, smo že pisali v članku Župani z zakonskimi predlogi o romski problematiki. Je zahtevati odgovornost rasizem? Odbor je podprl samo predlog novele zakona o urejanju trga dela, pa še tega ne v celoti, saj je s sprejetimi sedmimi dopolnili črtal vsebinske člene.

Glede predloga, da v primeru, ko otrok ne obiskuje osnovne šole, družina ne bi več prejemala socialne pomoči, so v koaliciji npr. odgovorili, da bi morali Rome v okolje privabiti z mehkejšimi prejemi, npr. z ureditvijo vodotokov, elektrike, cest, pločnikov in komunalnih prispevkov. Po mnenju zakonodajno-pravne službe je denarna in socialna pomoč namenjena preživetju, ne pa discipliniranju prejemnikov te pomoči, na kar se je sklicevala tudi koalicija.

Glede spremembe zakona o urejanju trga dela, ki bi ga dopolnili z bolj enostavnim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela z dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne osebe na delo, kar je odbor sicer načeloma podprl, pa so povedali, da predlog ni ustrezen in ne bi prispeval k večji aktivnosti brezposelnih na trgu dela.

Z župani se je vsaj delno strinjal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je obiskal občine Škocjan, Radeče in Sevnica. Med drugim je povedal, da zaščitna zakonodaja Romom ne sme dati prostih rok pri izvajanju kaznivih dejanj, poleg tega pa od države pričakuje, da bo opravila svoje delo, saj lokalna skupnost ne more biti tista, ki bo sama nosila vso breme. Svetina se je zavzel za sprejetje zakona, ki bi celovito uredil obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj (posebnega zakona za to nimamo, za mladoletne trenutno velja sicer neveljavni Kazenski zakonik iz leta 1994, aktualni Kazenski zakonik, ki velja od leta 2008, pa tega področja ne ureja).

Prebilič: Očitno je tudi neobiskovanje osnovne šole politično vprašanje

Pred dnevi je tako prišlo do novinarske konference v Kočevju, na kateri sta sodelovala kočevski župan Vladimir Prebilič in župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni. Namen konference je bil predvsem predstaviti odzive na zavrnitev predlogov za spremembe 3 zakonov, ki so jih vložili župani 11 občin, ki se soočajo z romsko problematiko.

Kaj so povedali na novinarski konferenci in kako komentirajo nedavno odločitev odbora DZ za delo, smo povprašali kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Ta je za naš medij povedal, da so na novinarski konferenci želeli predvsem predstaviti kalvarijo, s katero se soočajo župani jugovzhodne regije, in kaj vse so morali storiti, da so oblikovali ustrezne zakonske normative, npr. glede prej omenjenih vozniških dovoljenj in socialnih transferjev, predstavili pa so tudi, kako je potekal celoten proces zbiranja podpisov.

Župane je negativno presenetilo, da je državni zbor zavzel stališče, da so zakoni nepotrebni, in da jih ne bodo podprli. Poslanci so bili tudi že vnaprej odločeni, kako bodo glasovali, in niso poslušali argumentov, ki so jih predstavili župani. Gre za veliko razočaranje, ne samo za župane v regiji, ampak tudi za lokalno prebivalstvo, ki težko razume, zakaj takih konstruktivnih predlogov ni mogoče implementirati v zakonodajo.

Kot je povedal Prebilič, je bil bistven razlog, zakaj niso podprli županskih predlogov, argument, češ da sami pripravljajo kvalitetnejše spremembe, in sicer do konca tega koledarskega leta. Prebilič na tem mestu še enkrat opozarja odločevalce, da so oni tisti, ki bodo morali prevzeti odgovornost. Župani bodo spremljali situacijo in opozorili na neizpolnjene obljube. V kolikor vlada ne bo sprejela novih, kvalitetnejših predlogov, obstajata za župane dve opciji. Ena možnost je, da ponovno sami pripravijo zakonske predloge, ali pa da enostavno pustijo, da situacija ostane, kakršna je. Župani namreč nimajo moči odločevanja na najvišji ravni.

Prebiliča je predvsem razočaralo, da je tudi v tem primeru prišlo do političnega glasovanja, se pravi opozicije proti koaliciji. To, da nekateri otroci ne hodijo v šolo, nikakor ne sme biti zgolj politično vprašanje. Očitno je tudi to, ali se spoštuje zakonodajo, lahko politično vprašanje, kar pa je zelo žalostno.