Pred koalicijskim vrhom v NSi povedali, kako bi oni reševali zdravstveni sistem

Zajem slike Youtube NSi
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes na Brdu pri Kranju poteka koalicijski vrh, osrednja tema bo po napovedih zdravstvo.

Do razmer v javnem zdravstvu so kritični tudi v stranki NSi, zato so pripravili paket rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo. Cilj je, kot pravijo, da v Sloveniji vzpostavimo učinkovit sistem javnega zdravstva, ki temelji na dobrih praksah razvitih zahodnoevropskih držav.

Poglejmo si bližje predloge opozicijske stranke, da jih bomo lažje primerjali z vladnimi idejami, ki jih bo danes predvidoma predstavil Robert Golob. 



Rešitve za javno zdravstvo, kot jih predlagajo v NSi:

  1. Dostopnost do zdravstvenih storitev


Kot pravijo v NSi, je za odpravo čakalnih dob treba vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete in proste izvajalce (tako javne zavode, koncesionarje kot zasebnike). Nemudoma je treba vzpostaviti sistem kakovostnega spremljanja čakajočih, prečistiti vse čakalne sezname in po modelu nacionalnega razpisa v odpravo čakalnih dob vključiti vse razpoložljive kapacitete med izvajalci zdravstvenih storitev.

Za dosego cilja je nujno vzpostaviti enotno informacijsko podporo oz. ustrezno povezljivost. Predlagajo uvedbo nove statusne oblike »samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti«. Vsak zdravnik z licenco tako lahko samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, prav tako se lahko prosto odloča, kako bo opravljal svojo prakso: samostojno, v okviru zasebnega ali javnega zdravstvenega zavoda. 

  1. Strateško povezovanje vseh deležnikov znotraj zdravstvenega sistema


Monopol ZZZS zavira napredek izvajalcev zdravstvenih storitev, ki prepočasi sledijo potrebam pacientov, zato v NSi predlagajo vzpostavitev konkurenčnosti na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja (več ponudnikov). Plačniki storitev bodo tako vzpostavili standarde kakovosti s tem, da bodo storitve kupovali le pri izvajalcih, ki bodo te standarde izpolnjevali.  

V NSi predlagajo preoblikovanje trenutne košarice pravic:

  • »Osnovna košarica pravic«: pravice, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.  

  • »Proračunska košarica«: del pravic se prenese na financiranje neposredno iz proračuna.  

  • »Dopolnilna košarica«: financiranje iz naslova zdravstvenih zavarovalnic po načelu vzajemnosti. 


 

  1. K rezultatom usmerjeno delovanje zdravstvenega sistema:



  • uvedba standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, 

  • plačilo zdravstvenih storitev glede na rezultate zdravljenja in dosežene strokovne standarde, 

  • učinkovito upravljanje zdravstvenih zavodov po načelu gospodarskih družb, 

  • učinkovita organizacija dela javnih zdravstvenih zavodov. 


 

4. Učinkovito kadrovsko vodenje znotraj zdravstvenega sistema:

  • kadrovska okrepitev slovenskega zdravstva, 

  • transparentna ureditev dela zdravnikov v javnem in zasebnem sistemu, 

  • nagrajevanje zaposlenih po rezultatih dela, 

  • javna objava rangiranja kakovosti izvajalcev zdravstvenih storitev. 


 

  1. Digitalizacija zdravstva


Nedavna epidemija je številne zdravstvene storitve preselila na splet. Velik izziv predstavlja tudi hitro in učinkovito umeščanje inovacij v zdravstveni sistem. V NSi predlagajo postopno, a celovito digitalizacijo zdravstvenega sistema v treh korakih: 

  • natančna analiza stanja, 

  • prehod na enoten informacijski sistem zdravstva, 

  • prehod na e-storitve. 




Kako skladni so predlogi NSi z nekaterimi strokovnimi predlogi? 

Kot je pisal že dr. Alojz Ihan, brez uporabe vseh kadrovskih in prostorskih zdravstvenih kapacitet v državi se logistična enačba »zdravstva za vse« v Sloveniji ne izide, rezerv ni. Vključitev javnih zavodov, koncesionarjev in zasebnikov je tako bistvena.

Zahteve NSi se v mnogem skladajo s predlogi rešitev ZDRAVSTVO.SI, skupino neodvisnih zdravnikov, ki poudarjajo pomen svobode v državnem zdravstvu, tako za bolnike kot za paciente. Kot poudarjajo na ZDRAVSTVO.SI, ima bolnik pravico do svobodne izbire zdravnika, javni zdravstveni zavodi pa morajo z zasebnimi konkurirati na trgu zdravstvenih storitev.  

Kar nekaj predlogov NSi je primerljivih z zahtevami mladih zdravnikov. V Manifestu mladih zdravnikov Slovenije ti med drugim zahtevajo ureditev fleksibilnih oblik dela. Eden izmed predlogov je svobodni zdravnik, to je delovnopravna oblika dela, pri kateri zdravnik s svojimi znanji in veščinami opravlja storitve v ustanovah po predhodno sklenjenih pogodbah. Svoboden je, da ustanavlja skupinske prakse s kolegi in se direktno pogaja in dogovarja z zavarovalnicami. Svoboden zdravnik ni nek revolucionaren izum, pač pa prevladujoč način sodelovanja zdravnikov v javnem zdravstvu v marsikateri evropski državi (npr. Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Belgija …)

Poleg tega je digitalizacija in debirokratizacija tudi ena temeljnih zahtev Manifesta Mladih zdravnikov Slovenije. Sem spadajo enotna računalniška podpora, nacionalna pomoč certificiranju programov za zdravniško delo ter uvedba standardizirane e-kartoteke, prenosljive znotraj vseh zdravstvenih ustanov v Sloveniji. 




Eva Irgl: to je nedopustno!


Zaradi alarmantnih razmer v zdravstvu, predvsem v družinski medicini, je nujno sejo sklicala tudi predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl.


Poslanka SDS meni, da so razmere na področju družinske medicine Slovencem povzročile ogromne stiske ter da so bile kršene številne pravice. "Vsak, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, naj bi namreč imel pravico do izbire osebnega zdravnika ... to, da so nekateri čez noč ostali brez osebnega zdravnika, pa je nesprejemljivo," je dejala Irglova.


Izpostavila je še preobremenjenost družinskih zdravnikov, ki si ne morejo za pacienta vzeti dovolj časa, ter nedopustne prizore, ki smo jih spremljali pred enim od zdravstvenih domov v Ljubljani. Eva Irgl je navedla še podatek, da bi v Sloveniji po oceni Evropske komisije morali zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje EU. Prav tako sta po oceni stroke glavna problema, da v zadnjih 10 letih nismo uspeli pridobiti novih mladih kadrov in da nujno potrebujemo izboljšave delovnih pogojev, pri čemer je izpostavila predvsem zdrave delovne odnose, ki so predpogoj za uspešno delo na vseh področjih.

Eva Irgl je ob koncu seje predlagala, da komisija pozove Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pripravi učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo preprečilo kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva.
KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Bosta Golob in Bešič Loredan zavila bolj proti idejam NSi-ja ali idejam Levice?
Predstavljeno stališče opozicijske Nove Slovenije do reševanja javnega zdravstva ni ničesar novega, kar od te stranke še ne bi slišali do sedaj.

Kar je bistveno, gre za diametralno nasprotno pot posodobitve zdravstvenega sistema, kot ga zagovarja koalicijska Levica s svojimi aktivističnimi derivati, ki so jih te dni polni ekrani največjih televizij in ki, na čelu z Dušanom Kebrom in Jašo Jenullom, prodajajo nekakšno "vrnitev v socializem", preživeto varianto.

In ključno bo, po kateri poti bo zavila Golobova (Bešič Loredanova) reforma – bodo šli po zgledu sodobnih zdravstvenih sistemov v zahodnih državah (nenazadnje tudi Finske, ki so jo nedavno omenjali) ali pa bodo podlegli medijsko močnim interesnim lobijem, ki jih pooseblja Keber.

Ni pa izključeno oziroma se zdi povsem možno in verjetno, da tudi Golobova vlada na koncu, ob vlečenju vseh na svojo stran, z zdravstvenim sistemom ne bo naredila nič oziroma vsaj nič bistvenega, kot tudi niso njene predhodnice. Lobi "statusa quo" ima namreč vsaj 400 milijonov interesov, da sistem javnega zdravstva životari še naprej, kot je odtekanje javnega denarja preko poslov z medicinsko opremo pred časom v intervjuju za Domovino ocenil zdravnik Blaž Mrevlje.

Dve od treh navedenih variant so dokazano slabe za paciente. Katero bodo izbrali Golobovi, bo v praksi znano še letos, a vsaj glede na video do sedaj pacienti (pa ne Jenullovi) ne moremo biti preveč optimistični.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike