Predlagana davčna refoma bi razbremenila plače ter pripomogla h konkurenčnosti in rasti
POSLUŠAJ ČLANEK
Predvidene davčne spremembe, ki jih je napovedal minister Andrej Šircelj, so dvignile veliko prahu. Medtem ko želi koalicija z njimi prispevati h konkurenčnost in rasti slovenskega gospodarstva, pa ima predlog tudi kar nekaj nasprotnikov. Ti bi želeli žepe davkoplačevalcev, predvsem tistih, ki že sedaj v proračun prispevajo največ, obdavčiti še bolj.
V komentarju pišemo, da je prestrukturiranje slovenskega gospodarstva nujno, če želimo med tehnološko najbolj razvite, saj rasti plač s trenutno gospodarsko strukturo ne bo več mogoče zagotavljati.
Že usklajen koalicijski predlog namerava razbremeniti srednji sloj in nagraditi tiste zaposlene, ki ustvarjajo dodano vrednost, da ti ne bi odhajali v tujino. Ob tem bo paket davčnih razbremenitev predvidoma povečal interes za vlagatelje in prihod visokotehnoloških podjetij v Slovenijo.
Spremembe tako obsegajo socialno kapico za plače, višje od 6000 evrov, dvig splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov, znižanje davčne stopnje za zadnji, 5. dohodninski razred s 50 na 45 odstotkov, možnost višjega neobdavčenega izplačila nagrade za poslovno uspešnost, znižano stopnjo dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov.
Med spremembami so tudi možnost vključitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najvem v letno davčno osnovo, znižanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave ter nova olajšava za vlaganja v zeleni in digitalni prehod. Obet se tudi znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, znižanje vrednosti bonitete za osebno električno vozilo za privatne namene na nič in oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskih skladov za predšolske otroke, učence, dijake in študente. Predlagane pa so še druge rešitve in olajšave za podjetja.
Čemu so torej sploh potrebne reforme? Odgovor se skriva v poročilu OECD, objavljenem pretekli vikend, ki govori o obdavčitvi plač delovne sile v članicah te organizacije v letu 2020.
Po deležu, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina, ostaja Slovenija z 42,9-odstotnim davčnim bremenom na osmem mestu med državami OECD.
Podatki OECD nam razkrivajo, da je bil delež prispevkov delavca in delodajalca v Sloveniji v letu 2020 glede na povprečno bruto plačo 42,9-odstoten. Slovenija se je na tej lestvici tako uvrstila na osmo mesto med državami OECD. Bolj kot pri nas so plače obdavčene obdavčene v Belgiji (51,5 %), Nemčiji (49,0 %), Avstriji (47,3 %), Franciji, Italiji, Češki in Madžarski. Najmanj v Evropi so povprečne plače obdavčene v Švici (22,1 %), Veliki Britaniji (30,8 %) in na Irskem (32,3 %).
Medtem ko Slovenija močno izstopa tudi po deležu prispevkov delavca, ki so z 19 odstotki drugi najvišji v OECD (povprečje je 8,3 odstotka), pa smo z deležem prispevkov delodajalca zelo blizu povprečja OECD.
Slovenski zaposleni s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 66,3 odstotka svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,2 odstotka.
Velik problem obdavčitve plač je progresija; višje kot so plače, bolj so obdavčene. Nova davčna zakonodaja bi nekoliko posegla tudi tukaj. Tisti z najnižjimi plačami bi pridobili predvsem na račun splošne olajšave, pri tistih z najvišjimi plačami pa bi se to znatno poznalo zlasti, ko bi neto plača presegla višino 4300 evrov, kjer bi lahko zaposleni zgolj na podlagi olajšav prejel dodatno plačo ali dve.
V Sloveniji za zdaj takšnih ni veliko. Imamo namreč eno najmanjših razlik med najvišjimi in najnižjimi plačami na svetu. Toda kljub takšni razporeditvi plačnih razredov približno polovico dohodkov države iz dohodnine plača zgolj 10 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.
V SD in Levici predlogu nasprotujejo, saj menijo, da bi zaradi tega trpel državni proračun. Sami tako predlagajo predvsem večjo obdavčitev najbolj premožnih.
https://twitter.com/vasko_dagama/status/1388968123446054916
https://twitter.com/Liberalec2/status/1388921480117989378
Ključno pri reformi torej je, da se bo poznala konkretno, na računu vsakega delavca, ki bo mesečno prejel višjo neto plačo. Hkrati pa se bodo želje državljanov po uspešnem okrevanju po epidemiji in višjih plačah uresnočile le, če bomo takšna mesta v državo tudi privabljali. Pri tem pa pomembno vlogo seveda igrajo tudi davčne obremenitve, ki vplivajo na sposobnost privaljanja tujih investicij.
V komentarju pišemo, da je prestrukturiranje slovenskega gospodarstva nujno, če želimo med tehnološko najbolj razvite, saj rasti plač s trenutno gospodarsko strukturo ne bo več mogoče zagotavljati.
Že usklajen koalicijski predlog namerava razbremeniti srednji sloj in nagraditi tiste zaposlene, ki ustvarjajo dodano vrednost, da ti ne bi odhajali v tujino. Ob tem bo paket davčnih razbremenitev predvidoma povečal interes za vlagatelje in prihod visokotehnoloških podjetij v Slovenijo.
Kaj torej prinašajo spremembe?
Spremembe tako obsegajo socialno kapico za plače, višje od 6000 evrov, dvig splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov, znižanje davčne stopnje za zadnji, 5. dohodninski razred s 50 na 45 odstotkov, možnost višjega neobdavčenega izplačila nagrade za poslovno uspešnost, znižano stopnjo dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov.
Med spremembami so tudi možnost vključitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najvem v letno davčno osnovo, znižanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave ter nova olajšava za vlaganja v zeleni in digitalni prehod. Obet se tudi znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, znižanje vrednosti bonitete za osebno električno vozilo za privatne namene na nič in oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskih skladov za predšolske otroke, učence, dijake in študente. Predlagane pa so še druge rešitve in olajšave za podjetja.
Trenutno smo močno obdavčeni
Čemu so torej sploh potrebne reforme? Odgovor se skriva v poročilu OECD, objavljenem pretekli vikend, ki govori o obdavčitvi plač delovne sile v članicah te organizacije v letu 2020.
Po deležu, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina, ostaja Slovenija z 42,9-odstotnim davčnim bremenom na osmem mestu med državami OECD.
Podatki OECD nam razkrivajo, da je bil delež prispevkov delavca in delodajalca v Sloveniji v letu 2020 glede na povprečno bruto plačo 42,9-odstoten. Slovenija se je na tej lestvici tako uvrstila na osmo mesto med državami OECD. Bolj kot pri nas so plače obdavčene obdavčene v Belgiji (51,5 %), Nemčiji (49,0 %), Avstriji (47,3 %), Franciji, Italiji, Češki in Madžarski. Najmanj v Evropi so povprečne plače obdavčene v Švici (22,1 %), Veliki Britaniji (30,8 %) in na Irskem (32,3 %).
Medtem ko Slovenija močno izstopa tudi po deležu prispevkov delavca, ki so z 19 odstotki drugi najvišji v OECD (povprečje je 8,3 odstotka), pa smo z deležem prispevkov delodajalca zelo blizu povprečja OECD.
Slovenski zaposleni s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 66,3 odstotka svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,2 odstotka.
Velik problem obdavčitve plač je progresija; višje kot so plače, bolj so obdavčene. Nova davčna zakonodaja bi nekoliko posegla tudi tukaj. Tisti z najnižjimi plačami bi pridobili predvsem na račun splošne olajšave, pri tistih z najvišjimi plačami pa bi se to znatno poznalo zlasti, ko bi neto plača presegla višino 4300 evrov, kjer bi lahko zaposleni zgolj na podlagi olajšav prejel dodatno plačo ali dve.
V Sloveniji za zdaj takšnih ni veliko. Imamo namreč eno najmanjših razlik med najvišjimi in najnižjimi plačami na svetu. Toda kljub takšni razporeditvi plačnih razredov približno polovico dohodkov države iz dohodnine plača zgolj 10 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.
(10/12) 143 tisoč ljudi v Sloveniji je torej plačalo toliko davka kot preostalih 1,391 milijona delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji.
— Vasja Bocko (@vasko_dagama) February 29, 2020
Beremo, da naj bi bilo znižanje obdavčitve plač "nepravično".
Veste kaj je nepravično? Da 10% populacije plača več kot 50% vseh dohodnine. pic.twitter.com/oGEiRKt8ov
— Svoboda (@SvobodaBlog) May 2, 2021
V SD in Levici predlogu nasprotujejo, saj menijo, da bi zaradi tega trpel državni proračun. Sami tako predlagajo predvsem večjo obdavčitev najbolj premožnih.
https://twitter.com/vasko_dagama/status/1388968123446054916
https://twitter.com/Liberalec2/status/1388921480117989378
Ključno pri reformi torej je, da se bo poznala konkretno, na računu vsakega delavca, ki bo mesečno prejel višjo neto plačo. Hkrati pa se bodo želje državljanov po uspešnem okrevanju po epidemiji in višjih plačah uresnočile le, če bomo takšna mesta v državo tudi privabljali. Pri tem pa pomembno vlogo seveda igrajo tudi davčne obremenitve, ki vplivajo na sposobnost privaljanja tujih investicij.
Zadnje objave
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Resnica o prepovedanem mitingu resnice
1. 12. 2024 ob 18:50
Msgr. Renato Podbersič: Brez dobrega čtiva kot narod ne bomo obstali
1. 12. 2024 ob 15:10
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Deset zapovedi 21. stoletja (4. zapoved)
1. 12. 2024 ob 6:00
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
December – mesec, ko so stiske »prepovedane«?
30. 11. 2024 ob 15:10
Ekskluzivno za naročnike
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
DEC
02
DEC
03
DEC
04
DEC
05
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 176 - Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij
27. 11. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
samo.venko
Najprej naj napišem, da pozdravljen reforme, ki grejo v smeri davčne razbremenitve plač. Ne razumem pa socialne kapice pri 6000 € z utemeljitvijo, da se bo s tem razbremenil najproduktivnejši razvojni kader v tehnoloških podjetjih. Slovenska podjetja so mi zaradi poklica, ki ga opravljam, zelo dobro poznana. Najboljši razvojni inženirji (doktorji znanosti) imajo plače do 2500 € neto (~4200 € bruto) in le redki nad tem zneskom. Torej razbremenilo se bo večinoma vodilni kader v javnem sektorju in državnih podjetjih, kjer imajo že sedaj nesorazmerno visoke plače v primerjavi s podjetji, ki delujejo na odprtem trgu.
slovenc sm
Tukaj se strinjam z vami. Tako visoko omejena socialna kapica ne bo vplivala na boljše plače najproduktivnejšega razvojnega kadra.
Rajko Podgoršek
Strinjam se z uporabnikom 'Logatec'. sicer je dobro, da se socialno kapico vsaj uvede (mogoče je to logika, da bi se naknadno spuščalo?), ampak mislim, da bi morala biti pri 3.000 € bruto. Problem je, da se v Sloveniji ne razume kaj je in kaj ni srednji razred. Širok srednji razred je po mojem mnenju pri neto cifri 2x minimalca in temu bi morali prilagoditi politike. Levica v Sloveniji pa ima nasprotno uni. dipl. inženirje z zneski med 1.300-2.500 € neto za bogataše, ki jih je potrebno obdavčiti do onemoglosti. Prav tako želi obdavčiti tisti del freelancerjev, ki bi zaslužili preveč preko S.P.-jev (njim se zvišajo prispevki ob vsakem povišanju minimalne plače). Levica bi s tem rada preformirala delavski razred v srednji razred, a takšna politika uničuje poslovno okolje v Sloveniji in tudi motivacijo zaposlenih in ironično preprečuje tehnološko in razvojno gradnjo in preboj slovenskih podjetij, ki ostajajo podhranjena v vseh ozirih. Na eni strani nasrkajo dobri delavci, ki ne morejo biti nagrajeni za prevzemanje odgovornosti in ekstra trud in na drugi strani nasrka ključni in obremenjeni specialistični kader na vseh ravneh. Tako pridemo na koncu do raznih ''Gorenjev'', ki ne zmorejo slediti konkurenci in na koncu pristanejo v rokah te iste tuje konkurence. In nato spet sledijo jaremijade o zlobnih tujcih, ki kupujejo davčno preobremenjena slovenska podjetja.
Rajko Podgoršek
Ula - ne vem, mogoče je logika, da se pač začne premikati? Se strinjam, včasih je dobro preprosto izvesti reformo. Če bi ljudje vedeli, kako veliko spremembo lahko kdaj dosežeš z implementacijo le enega zakona ali zakonske spremembe, bi se bolj posvečali volitvam, politiki. Pogosto so majhne zadeve tiste, ki lahko sprožijo dolgoročne posledice. S tega vidika je vsaj uvedba kapice plus in upam, da se bo postopoma lahko začelo še nižati. Malce prevetriti še kakšne ostale davščine in harače, veliko odprav nepotrebnih stroškov, bi se lahko naredilo bolj potiho.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.