Premier Golob obljublja nadomestno gradnjo v mesecih. Kako realne so takšne obljube?

vir: Twitter @policija.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Republike Slovenije Robert Golob je v luči ogromne škode, ki so jo povzročile nedavne poplave, napovedal gradnjo 100 montažnih hiš na mesec.  

Je to sploh izvedljivo? S kakšnimi preprekami se bo soočal ta načrt? Največji problem naj bi bila ravno državna birokracija ... 

Kot je v oddaji Odmevi poudarila novinarka RTV Rosvita Pesek, so župani občin premierja Roberta Goloba opozorili glede prostorskih načrtov ter da stvari z novogradnjami ne bodo šle tako hitro. Treba je pripraviti načrte, določiti zemljišča, ki jih v večini občin nimajo.  

“Res je, da je v naši državi v zadnjih 30 letih nekaterim uspelo tako zakomplicirati sistem, da naj bi zdaj čakali sedem let za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mi bomo spremenili pravila, če bo potrebno, da bomo preskočili ta del, in ko bomo dobili zemljišče, bomo poskrbeli, da bo na tem zemljišču možna gradnja,” je odgovoril premier. 

Vlada je v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji, po njihovih zagotovilih naj bi imeli kapacitete za gradnjo 100 hiš na mesec. Problem pa je zemlja, ki je država v občinah nima. Zato so pozvali župane, ki so se zavezali, da bodo poskrbeli za varna, protipoplavna zemljišča, na katerih lahko te montažne objekte začnejo graditi.



V prispevku oddaje Planet 18 je premier poudaril, da ne gre za zemljišča, ki so danes namenjena za gradnjo. Če je zemljišče dostopno, s komunalno opremo, ga bodo po potrebi tudi prekvalificirali.

Nujna je skrajna pohitritev postopkov 


Po poročanju portala Svet24 se je Golob po seji vlade skupaj z nekaterimi ministri srečal tudi s predstavniki vseh treh občinskih združenj. Kot je po srečanju pojasnil kočevski župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič, je možnost nadomestnih gradenj za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, zagotovo ena od glavnih prioritet, pri čemer pa je treba iskreno povedati, da nekatere gradnje ne bodo prišle več na lokacije, ki so bodisi neobstoječe bodisi so dokazano nevarne.

Po besedah Prebiliča bo treba spremeniti občinske prostorske načrte in najti nadomestna varna zemljišča, kjer se bodo ti objekti lahko gradili. A je pri tem ključno, da pride do skrajne pohitritve postopkov, saj namreč občine, ki so bile najbolj prizadete, danes ne razpolagajo z zemljišči, na katerih bi lahko začeli s temi gradnjami. Postopki spremembe občinskega prostorska načrta pa so dolgotrajni, načrti se po njegovih besedah usklajujejo tudi sedem let in več.  

“Naš cilj je, da se to strne v leto ali dve, a dosti hitreje ne bo šlo, saj so postopki resnično zapleteni.” Vlada jim je sicer dala zagotovilo, da je to “absolutno prioriteta številka ena, na nas občinah pa je, da zavihamo rokave in pridemo s spremembami občinskih prostorskih načrtov na pristojno ministrstvo.” 

Pomanjkljivo prostorsko načrtovanje 


Občine so po zakonu o urejanju prostora dolžne zagotavljati zemljišča za stanovanjsko preskrbo, a jih večina tega ne počne, je za Siol povedal Črtomir Remec, direktor republiškega stanovanjskega sklada in predsednik Inženirske zbornice Slovenije. 

V Sloveniji je prostorsko načrtovanje že dolga leta pomanjkljivo, opozarjajo strokovnjaki z Inženirske zbornice Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor.

"Seveda obstajajo hidrološke, geološke in druge relevantne študije o terenu, a podatki niso zbrani v enotnem informacijskem sistemu, s čimer bi bili mnogo bolj pregledni in učinkoviti," pravi Remec. Številne občine tudi nimajo sprejetih prostorskih načrtov, delajo z začasnimi načrti, polnimi izjem, ki pa so se zdaj izkazale za težavo. Kot dodaja Remec: "Stroke je v Sloveniji več kot dovolj, ampak radi iščemo luknje v zakonih ter pravilnikih in jih izigravamo." 

Nedosledno upoštevanje zakonodaje


Kaj bi bilo treba spremeniti in kako? "Sam sem prepričan, da nimamo slabih zakonov, le izvajamo jih ne. Slediti bi jim morali v dobri veri in pozitivno, ne pa iskati lukenj, pomagalo bi tudi, če bi bil vsak uradnik na občini pripravljen proaktivno pomagati, ne pa samo zavračati vlog. Po drugi strani pa so tudi vlagatelji pogosto površni in nedosledni, pol dokumentov jim manjka, zato se postopki pogosto zelo zavlečejo," pojasnjuje Remec. 

Sam tudi ni optimističen glede poenostavitev postopkov. "Velikokrat smo že poskušali, ampak so se navadno tam, kjer se je skrajšal postopek, hitro pokazale nove, drugačne težave. Vemo tudi, da v marsikateri občini nimajo prostorskih načrtov zato, ker lahko tako delajo bolj po domače. Največ bi naredili, če bi pravila in zakone dosledno upoštevali na obeh straneh, tako na vlagateljski kot uradniški. Da ne bo več pomembno le, da boš dobil gradbeno dovoljenje, ampak da boš dobil dovoljenje za varno gradnjo," poudarja Remec. 

Umeščanje zemljišč v prostor je sistemsko zahtevno in navadno traja nekaj let, zato predsednik slovenske inženirske zbornice poudarja, da bo proces nujno potreboval medresorsko usklajevanje med več ministrstvi. 

Pozitiven zgled 


Kmalu po tem, ko so se vode pričele umirjati, je s Prevalj na Koroškem prišla novica o novem mostu za pešce, ki povezuje desni breg Meže in Leše s centrom Prevalj. Nadomešča kritično poškodovan most v neposredni bližini, v prispevku za portal Outsider piše arhitekt Matevž Granda.

T. i. Ambrožev most odpira zelo pomemben razmislek o prostorski zakonodaji. Rekordni čas izgradnje je bil mogoč zaradi uničujočega obsega okoljske katastrofe. Če bi v normalnih okoliščinah želeli postaviti takšen most, bi samo birokratski postopki in pridobivanje dovoljenj trajali več mesecev, če ne celo let.  

Naša zakonodaja namreč ne omogoča pragmatičnih, pametnih in hitrih rešitev, ampak spodbuja dolge birokratske postopke, ki nerazumno podražijo vsak poseg v prostor in prelagajo končne rešitve v nedoločeno prihodnost. Ni prilagojena posledicam ekstremnih podnebnih dogodkov, ki očitno postajajo vse pogostejši. Zakonodaja, kot jo imamo, na papirju ščiti stroko, v praksi pa je klub temu ogromno nestrokovnih posegov. Zakonodaja, ki bi jo potrebovali, bi morala predvideti hitre odzive. 

Kakšna bi bila ta zakonodaja? Najbrž ne z dodatnimi akti, členi, zakoni, spremembami zakonov, ampak z manj birokratskimi postopki in več osebne odgovornosti. Lahko bi imeli krizne strokovne skupine, sestavljene iz krajinskih arhitektov, urbanistov, vodarjev, ekologov in inženirjev, ki bi vsako pobudo hitro ovrednotili, preverili varnosti in stabilnost, ter izdali dovoljenje, zaključuje Granda.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike