Pri črpanju evropskih sredstev gre v Sloveniji nekaj hudo narobe

Zadnji podatki Evropske komisije kažejo, da je pri črpanju evropskih sredstev v Sloveniji nekaj hudo narobe – Slovenija je v primerjavi z drugimi državami Evropske unije povsem na dnu lestvice. V našem proračunu je 1,4 milijard evrov sredstev EU, realizacija pa je za 300 milijonov evrov nižja. Kje se je izgubil ta znesek?

Kazalniki niso slabi le pri črpanju sredstev kohezijske politike, s katerimi se Slovenija razvija. Slovenija zaostaja tudi pri črpanju denarja na področju strukturnih in investicijskih skladov, zapleta pa se še pri izplačilih iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19. »Želim si strokovne debate na seji, kajti v interesu vseh nas je, da počrpamo evropski denar, saj se Slovenija zaradi teh sredstev razvija, ljudje pa bolje živijo,« je poudaril predsednik KNJF Jernej Vrtovec, ki je v imenu predlagatelja (poslanska skupina NSi) zahteval sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ.

Ogromno stvari se dogaja pod krinko poplav

Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) opozarja, da je negotovost v Sloveniji povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Podatki Evropske komisije – zlasti za kohezijsko obdobje 2021–2027 – kažejo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU povsem na dnu lestvice. »Gre za denar, ki je zelo pomemben za razvoj naše državne infrastrukture, podeželja, zdravstvenih ustanov,« je Vrtovec spomnil, da gre za nepovratna sredstva, ki so si jih izborili leta 2020. Opozoril je, da se dogaja ogromno stvari pod krinko poplav – a država do danes s svojimi sredstvi ni postavila še niti ene same hiše. »Poplave so priročen izgovor, dejansko pa podatki Evropske komisije kažejo, da je Slovenija zelo neučinkovita pri tem, da bi dobila denar, ki nam je bil obljubljen,« je še izpostavil, da je Slovenija na zadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že dodeljeno posameznim projektom in na predzadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že bilo porabljenih. Porabljenih je bilo zgolj 0,7 odstotka vseh obljubljenih sredstev. Leto 2027 je vse bližje – če v dveh letih aktualne vlade nismo prišli niti na en odstotek porabljenih sredstev, kdo je lahko porok, da bomo v naslednjih letih učinkovitejši? Po besedah Vrtovca gre za diletantsko nesposobnost vladajoče koalicije in pristojnih ministrstev, s prstom je pokazal na ministra Aleksandra Jevška in ministra Klemna Boštjančiča. »Mi smo pripravili ta sklic seje na podlagi verodostojnih podatkov Evropske komisije,« je Vrtovec poudaril, da podatki govorijo sami zase.

Tudi generalna sekretarka Državnega sveta in v času prejšnje vlade državna sekretarka v tedanji Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je na 35. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ izrazila ogorčenje nad tem, da niti za zdravstvene ustanove, za obnovo onkološkega inštituta nismo sposobni počrpati sredstev. Še več, v začetku mandata je vlada sprejela sklep o prerazporeditvi sredstev iz določenih zdravstvenih institucij – tudi iz UKC-ja in onkološkega inštituta. »Kar se tiče Onkološkega inštituta, čista manipulacija s čustvi ljudi. Glejte, vi ste imeli v vseh evropskih programih do leta 2029 kolikor hočeš evropskih sredstev. Meni je zelo žal, da jih ne znate pokoristiti. Meni je zelo žal, da ste prepočasni pri postopkih. Da mi do leta 2026 v državi, v Sloveniji, nismo sposobni enega postopka, enega večjega projekta normalno pripeljati do konca. In da se ta denar že odkar ste prišli, že dve leti, prerazporeja na neke mehke vsebine, ki jih je možno hitreje počrpati. Infrastrukturnih projektov v tej državi ne znamo izvajati in zaradi tega je treba denar pobirati neodvisnim inštitucijam, ki so vam trn v peti. Dajmo si naliti čistega vina! Povejte, kaj ste sposobni vi narediti in kaj niste, enkrat vsem. Pač, evropskega denarja niste sposobni črpati,« je dejala Kirbiš Rojs, ki je izpostavila, da nas močno prehitevajo tudi Hrvati.

Zapleta se torej tudi pri izplačilih iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, po besedah ministra za finance bo Slovenija pri novem zahtevku za izplačilo zamujala, razlog pa je zamujanje z določenimi reformami. Še vedno npr. čakamo na davčno in pokojninsko reformo, Vrtovec pa dvomi, da je koalicija sposobna te reforme izpeljati do konca mandata. »Izplačila bodo zato še naprej zamujala, oškodovani bodo pa davkoplačevalci,« je opozoril. Minister za finance je izpostavil odlašanje s pokojninsko reformo, priznal pa je tudi težave na področju naložb ter pri tem izpostavil naložbe v zdravstvene projekte ter projekte, vezane na zeleni prehod, energetsko učinkovitost in prenovo stavb.

Na lestvici svetovne konkurenčnosti smo padli na 46. mesto med 67 državami

Podatki o uspešnosti vlade pri črpanju sredstev EU se skladajo z nedavno objavljeno lestvico svetovne konkurenčnosti v poročilu švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) za leto 2024. Izgubili smo štiri mesta in padli na 46. mesto med 67 državami. Med najbolj poraznimi kriteriji je vladna učinkovitost. Slovenija je najslabše ocenjena, ko gre za stabilno in predvidljivo politiko, učinkovit pravni red, usposobljeno vlado in konkurenčno davčno ureditev. »Vlada trdi, da dela dobro. Mnogi o tem dvomimo, kar med drugim utemeljujejo tudi podatki o stanju črpanja sredstev EU, ki od odgovornih terjajo pojasnila. Ker gre za vprašanja, od katerih je močno odvisno stanje slovenskih javnih blagajn, obstaja javni interes, da pristojni z odgovori seznanijo komisijo za nadzor javnih financ ter vso zainteresirano javnost,« je bil jasen predsednik KNJF. Komisiji za nadzor javnih financ tako v zahtevi za sklic nujne seje predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:

1. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, da ji v roku 15 dni posreduje analizo vseh vzrokov za zaostanek Slovenije pri črpanju sredstev iz Evropske unije ter načrt za zmanjšanje tega zaostanka.

2. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, da nemudoma okrepi aktivnosti za zmanjšanje zaostanka pri črpanju sredstev iz Evropske unije.

3. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, da pospeši izvedbo reform, ki so nujne za doseganje zastavljenih mejnikov in ciljev ter pogoj za izplačila iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike