Pri ločevanju na progresiste in konservativce je prišlo do preobrata, ki ga še pred nekaj leti nismo pričakovali
Sveti sedež, Dikasterij za doktrino vere, ki ga vodi prefekt, argentinski kardinal Victor Manuel Fernández, je v imenu sv. očeta papeža Frančiška, 18. decembra 2023, objavil izjavo Fiducia supplicans, ki govori o pastoralnem pomenu blagoslovov. Dokument predstavi različne blagoslove, posebej, kar je novost, pa preprosti blagoslov, namenjen parom v neregularnih situacijah in parom istega spola. Ta tip blagoslova, ki je samo ena od stopenj blagoslova, nima predpisane liturgične oblike, kljub temu pa je vznemiril celotno katoliško skupnost, pa tudi svetovno javnost. Izjava je spodbudila razpravo tudi med ljudmi zunaj Cerkve, še posebej pa med vernimi katoliškimi laiki ter med duhovniki in škofi.
Nekatere vsebinske razprave so bile dobronamerne, strpne in premišljene, mnoge pa zelo pomanjkljive, enostranske, navijaške, tudi zlonamerne, polne nekritičnega obsojanja in apriornih sodb. Tisto, kar je v teh diskusijah najbolj sporno, ni vsebina izjave Svetega sedeža, temveč polarizacija, ki je ob njej nastala. Ne le laiki, ampak tudi duhovniki so se zaradi pomanjkljivega razumevanju, kaj papež dejansko hoče in sporoča, zatekli v črno-belo opredeljevanje. Na eno stran so se postavili tisti, ki papežu pritrjujejo, in na drugo tisti, ki mu nasprotujejo. Prvi imajo sebe za progresiste, drugi pa hočejo biti previdni konzervativci.
Pri ločevanju na progresiste in konservativce je prišlo do preobrata, ki ga še pred nekaj leti nismo pričakovali. Po 2. vatikanskem koncilu, torej po letu 1965, je namreč večina duhovnikov, škofov in katoliških laikov z velikim navdušenjem sprejela odloke koncila, videla v njih temelj za preporod Cerkve, in upanje, da bo Cerkev spet našla korak s svetom, ki se ji je odtujil. T. i. aggiornamento, želja po posodobitvi in prilagoditvi novim časom, je v Katoliški cerkvi pred šestdesetimi leti močno prevladoval. In kako tudi ne, saj je koncil, ki ga je leta 1962 odprl sv. Janez XXIII., sprostil številne prenovitvene procese, ki so vso prvo polovico 20. stoletja tlakovali pot koncilski prenovi. S koncilom je zavel nov veter, šlo je za pravo binkoštno pomlad Cerkve. S koncilskim navdušenjem sem se poistovetil tudi sam, zato nimam nikakršne nostalgije po časih, ki so minili. Koncil je bil enostavno nujen.
Danes je obratno. Vse več mladih duhovnikov in mladih katoliških laikov, ki nimajo nikakršnega osebnega izkustva predkoncilskih časov, bi radi kolo Cerkve obrnili nazaj. Govorijo, da je bil koncil velika zmota, zato sanjarijo, kako bi Cerkev restavrirali, ponovno vzpostavili stare in preživete forme. Ponašajo se z opredelitvijo, da so konservativci. Pri tem se sklicujejo na pokojnega papeža Benedikta XVI. in zavračajo papeža Frančiška. Slednjega vpletajo v različne teorije zarote in strašijo, da nas pelje v pogubo.
Vse več mladih duhovnikov in mladih katoliških laikov, ki nimajo nikakršnega osebnega izkustva predkoncilskih časov, bi radi kolo Cerkve obrnili nazaj. Govorijo, da je bil koncil velika zmota, zato sanjarijo, kako bi Cerkev restavrirali, ponovno vzpostavili stare in preživete forme.
Kaj reči k vsemu temu? Neke objektivne sodbe o tem, kateri od obeh blokov ima prav, seveda ne moremo dati, ker objektivno izhodišče, s katerega bi lahko dogajanje v Cerkvi presojali, sploh ne obstaja, čeprav mnogi mislijo, da je objektivnost možna. Tem, ki verjamejo v obstoj objektivnega izhodišča, nekakšne nevtralne pozicije in pogleda z neobremenjene distance, je skoraj nemogoče obrazložiti, zakaj je iskanje objektivne točke, vnaprej izgubljeno prizadevanje. Od Kanta (1724–1804) naprej, torej zadnjih dvesto let, smo postali glede zmožnosti razuma previdni in skromni. V filozofskem leksikonu dr. Antona Stresa pri geslu Kant preberemo: Kant razlikuje med stvarjo na sebi (das Ding an sich) in pojavom ali fenomenom. To, kar mi spoznavamo in kar vemo, niso stvari takšne, kakršne so same na sebi, ampak so stvari takšne, kakršne oblikujemo s tem, ko jih spoznavamo. Sveta v sebi takšnega, kakršen je, torej mimo našega spoznavnega odnosa do njega, sploh ne moremo spoznati. Ali drugače: po Kantu obstaja razlika med tem, kar je neka stvar sama na sebi, in tem, kako to stvar zaznavamo. Dostopno nam je torej samo to, kar zaznavamo, ne pa stvar sama na sebi.
Prav zaradi tega, kar sem pravkar povedal, se v diskusijo, ali se sme s katerim koli blagoslovom blagoslavljati istospolne pare, nisem vključil. Vsekakor sem na strani papeža Frančiška in mu brezpogojno zaupam. Kdo sem jaz, da bi se spravljal nadenj in mu pripisoval namene in stvari, o katerih nimam pojma. Vendar zaradi tega, ker sledim papežu, nisem progresist; nikoli nisem hotel biti naprednjak. Kaj potem si, boste vprašali? Vsekakor nisem konservativec. Če torej nisem ne progresist ne konservativec, kaj potem pravim sam o sebi?
Rad bi rekel predvsem to, da progresivnost in konservativnost nista evangeljski kategoriji. Ta opredelitev je ideološka, politična in kulturna, ne pa evangeljska. Tudi Jezus ni imel nič z naprednostjo, pa tudi nič z nazadnjaštvom, zato ni bil nekakšen prvi komunist, kot so o njem nekoč govorili, pa tudi ne pripadnik katerekoli kulturne ali politične usmeritve, kot so: zeloti, farizeji, saduceji, nacionalisti, kozmopoliti, desničarji, levičarji, liberalci, socialisti in kar je še temu podobnega. To so same sekularne, tosvetne opredelitve.
Rad bi rekel predvsem to, da progresivnost in konservativnost nista evangeljski kategoriji. Ta opredelitev je ideološka, politična in kulturna, ne pa evangeljska.
Odgovor na vprašanje, kdo je bil Jezus, kdo je papež in kdo naj bo vsak kristjan, najdemo v današnjem evangeliju. Ko sta dva učenca Janeza Krstnika videla, da je ta pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!«, sta enostavno šla za njim. Zanimalo ju je, kdo je ta oseba, to Jagnje Božje. Jezus se je obrnil in ju vprašal: »Kaj iščeta?« Ni jima bilo čisto jasno, kaj dejansko iščeta, zato sta ga v zadregi vprašala: »Rabi (učitelj), kje stanuješ?« Jezus jima je rekel: »Pridita in poglejta!« Šla sta in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan.
Kaj se je pravzaprav zgodilo tisti dan? Na videz nič posebnega. Na tej točki se vrnimo k dr. Stresu, ki je ob Kantu zapisal, da stvari spoznavamo samo v odnosu, kakršnega imamo do njih. To toliko bolj velja za osebe. Jezus je vstopil v odnos z učenci, ki so želeli biti z njim. Šele v triletnem odnosu so učenci postopoma odkrivali, kaj pomeni, da je Jezus Mesija. Tudi sebe so učenci spoznavali šele v odnosu z Jezusom; prej niso vedeli, kaj je v njih, da so sposobni zatajitve, jeze, strahu, izrivanja drugega, povzpetništva, prazne gostobesednosti itd.
Sedaj pa pojdimo na začetek, k preprostemu blagoslovu istospolnih. Papež Frančišek v teh ljudeh ne vidi neke deviantne kategorije ljudi, zato do njih ne zavzame distance, da bi jih od daleč kategoriziral in ocenjeval, ali spadajo med ljudi, ki si blagoslov zaslužijo, ali pa naj bi od njih najprej zahteval, da sebe spravijo v sklad z objektivnimi merili katoliške morale. Konservativci v Cerkvi na nek način zahtevajo, da bi morali istospolni z duhovnimi sredstvi obvladovati svojo z rojstvom dano biološko in psihološko naravo, svojo psiho-fizično strukturo, in z duhovnimi sredstvi vse vidike življenja spraviti v sklad z moralnimi standardi. Z duhovnostjo gredo torej nad biologijo. In ko bi istospolni končno vse naredili tako, da bi zadovoljili stališča zaskrbljenih konservativcev, varuhov moralnega sistema, bi jih ti s stisnjenimi zobmi in pod svojim budnim očem končno morda le pripustili k preprostemu blagoslovu.
Papež Frančišek v teh ljudeh ne vidi neke deviantne kategorije ljudi, zato do njih ne zavzame distance, da bi jih od daleč kategoriziral in ocenjeval, ali spadajo med ljudi, ki si blagoslov zaslužijo, ali pa naj bi od njih najprej zahteval, da sebe spravijo v sklad z objektivnimi merili katoliške morale.
Poglejmo stvar še z druge strani. Papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Amoris Laetitia spregovori tudi o vzgoji. Ne polemizira, kar dela večina vzgojiteljev, ali je bolj pravilen avtoritaren ali permisiven ali kak tretji model vzgoje. Tako kot papež ni ne progresist ne konservativec, tudi ni zagovornik nobenega sekularnega modela vzgoje, ampak staršem polaga na srce eno temeljno vzgojno nalogo, in sicer nenehno spraševanje – kje je duša njihovega otroka. Kajti samo iskren, ljubeč in potrpežljiv odnos bo staršem pomagal odkrivati, kje je duša njihovega otroka. In če jo bodo res odkrivali, bodo otrokom lahko posredovali svojo vero in druge svoje vrednote.
Tudi v zakonu je prvo vprašanje – kje je duša mojega sozakonca. Ko gre za istospolno usmerjene, je neevangeljsko, da bi jih kategorizirati in presojali zgolj po moralnih kriterijih, ampak naj nas najprej zanima – kje je njihova duša, kako se imajo, so sprejeti v tem, kar so, ali lahko v Cerkvi in družbi normalno živijo; kako naj jim ob tem, kar so, pomagamo, ne pa kategoriziramo. In če prosijo za preprost blagoslov, naj jim ga duhovnik podeli.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Novodobno suženjstvo se seli na poslanske klopi

Ali naj slovenski obrtniki začnejo delati ponoči?
»France Prešeren bi se obračal v grobu«

Kitajska v Tibetu izvaja kulturni genocid

Golobji parazit

Andrej Boštjančič: V podjetništvu je ključno prilagajanje

Velike besede, mlačne zaveze
Ekskluzivno za naročnike

Golobji parazit

Andrej Boštjančič: V podjetništvu je ključno prilagajanje

Preberite: 192. številka tednika Domovina
Prihajajoči dogodki
Mednarodni festival Čili in čokolada
Slovenski poročni sejem
Pogovor: Martin Golob
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
Video objave

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje

[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
Izbor urednika

Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

Preberite: 192. številka tednika Domovina

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje

Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?

35 komentarjev
Jernej
Če je Sveto pismo Božja beseda, poglejmo kaj o istospolnih praksah piše v njem. Piše pa zelo jasno:
Rim 1, 26-28
26 Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, 27 podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. 28 In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi.
1 Kor 6,9-10
9 Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci 10 ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.
1 Tim 1,8-10
8 Vemo, da je postava dobra, če se je kdo drži postavno 9 in če se zaveda, da postava ni dana za pravičnega, ampak za nepostavne, za nepokorne, za brezbožne in grešne, za nesvete in posvetne, za ubijalce očetov in mater, za morilce, 10 za nečistnike, za homoseksualce, za trgovce z ljudmi, za lažnivce, za krivoprisežnike in za vse drugo, kar nasprotuje zdravemu nauku.
Realist
Je bilo s tem blagoslovom res vredno vznemiriti najbolj številčne in preproste verske skupnosti po svetu, kot npr v Afriki?
Zmeda, nezaupanje, delitve...
Me prav zanima koliko bo prošenj za tovrstni blagoslov.
Se bodo lahko pri blagoslovu držali za roke? :)
Thor
Če blagoslov neregularnih zvez ne bi nikogar prizadel, jih Dikasterij ne bi predpisal delati neuradno, takorekoč na skrivaj.
Ko pride nekdo z ljubico po blagoslov njune zveze, to gotovo nekoga prizadene. Že oba, ki bi pristopila, če sta povsem iskrena. Tudi prisotnega duhovnika, če bi ju poznal in vedel, kaj je v ozadju. Istospolni so že statistično znani po tem, da menjavajo in prizadenejo partnerje še mnogo pogosteje kot ostali. Ali pa verni ločenci, ki živijo na koruzi. V času kovida so zapustili zakonite partnerje in otroke, s katerimi so prej skupaj redno hodili v cerkev. Zdaj so v novi zvezi, nekdanjih partnerjev in otrok od žalosti ni več blizu. Takšne zveze naj bi Cerkev po novem žegnala in potrjevala v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha? Kaj pa "kar je Bog združil, naj človek ne loči"? Besede Boga Sina. Citat bi logično lahko tudi obrnili, kar Bog ni združil, naj ostane ločeno.
Peter Klepec
Ce pogledamo malo okoli kako izgleda svet, si moramo priznati, da so homo orientirani zelo majhen problem, ce sploh.
A. Novak
Zelo majhen problem v primerjavi s svetom je tudi naš prispevek k onesnaževanju narave, ampak se moramo s tem ukvarjati kot z najhujšim problemom sploh, pa če nam propade gospodarstvo in vse drugo.
A. Novak
Tudi Milan Knep se je torej opredelil za svoj pol.
Taka polarizacija je vsaj nekaj, kar je dobro v tej zmešnjavi in korupciji papeža Frančiška.
Igor Ferluga
Predlagam vsem, ki tule znova in znova grobo napadajo papeža Frančiška, naj vzamejo za par minut v roke Sveto pismo in si preberejo Jezusovo priliko o farizeju in cestninarju. Lahko pa na tem linku:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Luka+18,9-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
In še vprašajo, zakaj so tako farizeji. In grejo ne le proti Frančišku, ampak direktno proti Jezusu, ko se ponašajo s svojo večvrednosti proti takšnim ali drugačnim "cestninarjem" in pričakujejo od Jezusa isto nespoštovanje, zaničevanje in kaznovanje od Jezusa, ki je njim lastno...
Jezusov odnos pa je jasen. Mnogo večji greh od spolnosti para, ki ni konvencionalna, a nikogar ne prizadene je zanj zanesljivo, veš evangelij kaže na to častihlepje in napuh, postavljanje z večvrednosti in trdota srca ter pomanjkanje miline in usmiljenja do sočloveka, njegovih stisk in spodrsljajev.
Mnogi farizeji tega časa očitno, tudi v vrstah za obhajilo, niti pojma nimajo kakšni grešniki so v resnici šele oni v svoji plehko samoprepričani brezsrčni pravovernosti...
korosec.france
Dragi g.Knep , med drugimi stvarmi me je najbolj zmotilo tole svetohlinstvo:
"Vsekakor sem na strani papeža Frančiška in mu brezpogojno zaupam. Kdo sem jaz, da bi se spravljal nadenj in mu pripisoval namene in stvari, o katerih nimam pojma. "
Kaj pa nam pisariš in soliš pamet na vse štiri strani neba?
Fant moj, tole pisanje povsem pade zaradi te trditve. Dalje od tega stavka sploh nisem bral. Ne se delati norca iz nas.
Tole je ena najbolj deplasiranih zadev in to pozicionirana v centru, v sredini izredno kritičnega članka. Članek ni kritičen, da ne bo pomote do srčike problema. Kritičen je sam v sebi, ker povečuje kritičnost vsebine, ki jo je srčika problema, saj je Frančišek proizvedel , bolj razburkal in zapletel vsebine Cerkve v zadnjih letih bolj kot papeži v zadnjih desetletjih po 2.vojni. Imeti hvalevredne ideje še ne pomeni, da si reševalec in rešitelj zato ker si se v Južni Ameriki nalezel nekaj več čudne socialnosti in liberalizma merjenega čez prst in v srcu sovražiš konservatizem svojih predhodnikov in še lažeš hkrati, kakor "da jih imaš srčno rad" kakor sv.Benedikta , na primer, s katerim sta po dejanjih in po znanstvenih dosežkih tuzemskostih tako vsaksebi kot naš pes in sosedova mačka.
Sicer pa Frančiškovim zaletavostim in v zadnjem primeru, norostim, kot je bila Panchamama, recimo , še ni konca.
Kako boste, g.Knep , zavzdihnili po prebranju zanje vesti iz Vatikanske palače:
https://siol.net/novice/svet/kardinal-ki-je-napisal-eroticno-knjigo-buri-duhove-v-vatikanu-624286
Namreč tega seksološkega kardinala iz J.Amerike je Frančišek dal h krmilu Jezusove cerkve. Da kozlaš.
Janez
Tole kot ta kardinal je pa doživel že naš Jeglič. Za kozlat je pa predvsem odnos nekaterih konservativcev do naših voditeljev ob zelo dvomljivih dokazih proti.
A. Novak
Janez, pišete neumnosti. Jegliča so zaradi njegove spolne vzgoje javno napadli in se iz njega norčevali liberalci, ne konservativci. Se je pa res po mnenju konservativcev Jeglič v spovednici preveč ukvarjal s spolnimi grehi in mu v tem večinoma duhovniki niso želeli slediti.
Thor
Moramo se vprašati, pravi članek, kje je duša istospolnih (parov), kako se imajo, so sprejeti v tem, kar so, ali lahko v Cerkvi in družbi normalno živijo; kako naj jim ob tem, kar so, pomagamo … (Mimogrede, gena za istospolnost niso odkrili.) Pa se vprašajmo še, kdo so ti istospolni pari, ki zahtevajo, da se Vesoljna Cerkev o njih tako izprašuje, se jim uklanja in jih blagoslavlja? Bi to lahko to dosegel vsak istospolni klošar, vsak istospolni slehernik, vsak koruznik, skakalec čez plot, duhovnik z ljubico? Jasno, da ne. Gre za globalno vplivno in zelo bogato elito, ki se ji Vatikan ne želi več zameriti. Raje se zameri večini od 1,9 milijarde ostalih. Tako so pretehtali.
Njega dni (16. stol.) je papež Klement VII. podobno tehtal, ali naj se pri zahtevi po razveljavitvi zakonske zveze med kraljem Henrikom VIII. in Katarino Aragonsko zameri angleškemu ali španskemu kralju, čigar sestra je bila Katarina. Odločil se je, kot se je, in angleška cerkev se je odcepila od RKC. Ironično, danes ničnost zakona lahko doseže vsak, ki se malo potrudi. Če se sploh še kdo cerkveno poroči … Z LGBT lobijem prestreljeno vodstvo RKC je presodilo, da se zaradi na novo izmišljene kategorije blagoslovov verjetno ne bo nihče pomemben odcepil. Precej duhovnikov bo nasvet na koncu članka tako verjetno upoštevalo. Istospolni par bo željo po blagoslovu gotovo zmogel podkrepiti s konkretnim denarnim prispevkom »za Cerkev«. Pri denarju se vse začne in konča. Če ga imaš, pride Radio Ognjišče tudi v Rusko dačo.
Thor
V RKC morali je vedno, kadar to koristi določeni agendi, velika fascinacija nad pojmi "naravno", "biološko", "od rojstva dano". Kot da bi še vedno ignorantsko živeli v raju oz. v kameni dobi. (Po drugi strani imajo "umetno" zapovedani celibat ... Da je še bolj »umetno«, niti ne vsi.)
Blagoslov pomeni o nekom govoriti dobrohotno, z dobrim namenom, prositi za Božjo milost, zaščito in pomoč.
Kako si zagovorniki te zaenkrat kvazi neobredne vrste blagoslovov predstavljajo, da bo v praksi sprejet blagoslov parov, ki se nahajajo v »neregularnih situacijah«? Po eni strani tisoče naukov, kako je treba živeti, po drugi strani pa je vse sprejemljivo, celo blagoslovljeno, posebej če gre za istospolne. (Zanje se v resnici gre, ostali so poleg zaradi lepšega vtisa.)
Recimo, da je ravno nedelja zakonskih jubilantov. Pri maši se blagoslavlja zakonce in njihove družine, po maši pa »zelo na kratko, nekajsekundno in brez obreda«, kot veli Dikasterij, še vse koruznike, ljubčke in ljubice, istospolne, paleta LGBTQIA+ kombinacij, morda še kak zoofil pripelje svojo kozo, pedofil otroka …? Tudi ti ljudje imajo svoje jubileje. »Ne smemo jih presojati zgolj po moralnih kriterijih.« »Vprašati se moramo, kako se počutijo, ali lahko normalno živijo …«
Veste, kaj bi bilo najbolj naravno? Da bi se zelo stari ljudje, sploh če se niso nikoli poročili in imeli otrok, samokritično samoizločili iz procesov odločanja in pametovanja o življenjih vseh ostalih. Tukaj dobi papež Benedikt plus. Če bi se Frančišek zgledoval po njem, bi bil že vsaj dve leti v penziji.
Realist
Sporočilo Naše Gospe sestri Irma Agnes Sasagawa, v Akito, Japonska
13. oktober 1973
Največja preizkušnja bo padla na Cerkev. Satan se bo infiltriral v Cerkev. Kardinali se bodo uprli kardinalom, škofje proti škofom, tisti duhovniki, ki me častijo bodo prezirani in napadeni. Cerkve in oltarji bodo sramotene. Cerkev bo polna s tistimi, ki bodo sprejeli kompromise. Satan bo uspel oddaljiti mnogo duhovnikov in vernikov daleč proč od Boga. On se bo osredotočil predvsem na posvečene duše. Izguba tolikih duš mi povzroča veliko trpljenje. Ne bo odpuščanja če bodo grehi nadaljevala rasti. Ne boj se reči tega svojemu nadrejenemu. On bo vedel kako te opogumiti za molitev in opravljanje zadoščevanja. To so bile zadnje besede.
http://www.trisvetasrca.si/prikazovanja-v-akiti-japonska-s-agnes-katsuko-sasagawa.html
lavrict
Ker nisem del občestva me znotraj cerkvena vprašanja ne zanimajo niti v moralnem niti teološkem pogledu. Sem pa eden tistih,ki se zavedajo vloge cerkve v posvetnem življenju. Če smo na Zahodu svojčas zatirali cerkev Gregorja VII in Inocenca III,ker je zatirala razvoj države,jo moramo danes,kot edino od države res neodvisno silo,podpirati. V tem pogledu smo nazaj v evangelijskih časih rimskega cesarstva. Država je vse. Obvladuje vse. Nadzira vse. Cerkev je največji,najmočnejši in najbogatejši NVO. NVO pa združuje pripadnike enakih interesov in dostikrat ideologije. Nudi nam ideološko strukturo in predvsem pripadnost. Frančiškova cerkev po mojem nima ne strukture ne pripadnosti. Nič ni niti narobe niti prav niti slabo niti dobro,lahko smo del,lahko nismo,lahko se držimo zahtev in pravil,lahko ne. Take cerkve po mojem ne rabijo niti verniki in še toliko manj vsi ostali. Naj torej gre Frančišek in pride Inocenc. Slabše ne more biti.
Rokc5
Lavricit: Vse spoštovanje ter iskrena hvala Vam za napisano! Glede na to, da ste kot nekdo, ki ni katolik, zapisali takšno pravzaprav "katoliško" opažanje, se moramo vsi verniki pošteno zamisliti! P.S. kar nekaj nevernih/agnostičnih ljudi dejansko takšne "priljudne"/"NVO-jevske"/"mehke" drže Cerkve ne sprejema, ker Cerkev dojema kot (skozi zgodovino) izjemno resno institucijo in v mehčanju ter priličenju svetu ne vidi ničesar dobrega.
Igor Ferluga
Skoraj vse bi podpisal, kar tu zapiše gospod Knep. V odnosu do koncila in papeža Frančiška še posebej. Ne bi podpisal, da je homoseksualnost (izključno) igra genetike. Ker se še ne ve dovolj za takšno trditev. Tudi biološko gledano je možno reči, da homoseksualna spolnost nima smisla. Da pa je moralno tako zavržna, kot nekateri dokazujejo, pa ni utemeljeno na Jezusovem nauku. Niti starozavezna omemba ni niti približno na ravni 10 Božjih zapovedi. Velika odklonilnost do homoseksualnih oseb je bolj zadeva kulturne tradicije in naravnega reagiranja kot versko ali celo krščansko moralno utemeljena. Kar dokazuje med drugim to, da pri mnogih drugih kulturah in
religija odnos do fenomena trši kot pri krščanstvu. V mojih očeh Jezusova dediščina kvečjemu blaži odnos do oseb, ki se jih odklanja, ker odstopajo od norm naravno smiselnega in kulturno uveljavljenega. V tej sovražnosti je več poganskega kot krščanskega.
Rokc5
S vsem dolžnim spoštovanjem do avtorja menim, da vseeno izjemno podcenjuje resnost situacije v Cerkvi, ki se je sedaj postavila, predvsem globalno. Gradiva o tem ter debat je veliko in je dosegljivo že z nekaj kliki; tudi za katolike je internet postal široka avtocesta do katoliških informacij, ki jih tradicionalni medijski katoliški gatekeeperji pri nas skrivajo.
Glede reakcije na vse skupaj pa morda ne bi kazalo pozabiti omeniti dejstva, da se je papežu (prvič v zgodovini Cerkve!) uprl celoten afriški kontinent, poljska škofovska konferenca, madžarska škofovska konferenca, celoten škofovski vrh ukrajinske grko-katoliške Cerkve, škofovski vrh Kazahstana, številni škofje v ZDA ter Franciji, škofje v Lat. Ameriki, ter (zaenkrat) vsaj 100 duhovnikov iz Anglije ter vsaj 500 duhovnikov iz ZDA, pa številni kardinali. Seznam pa še zdaleč ni dokončen.
Izrazito negativno pa so reagirali tudi številni pravoslavci ter nekateri anglikanski teologi.
Kar se tiče obrata mladih v smer, ki ni "zaželena" pa bi si želel, da bi avtor bil iskren in bi dopuščal, da mladi danes svobodno iščejo katoliško Resnico, ki jo očitno najdejo v zamolčanima Tradiciji in izročilu prav tako kakor je avtor v svoji mladosti v času koncila svobodno sprejel 'aggiornamento'.
A. Novak
Mladi bodo Milana Knepu odgovoril z nogami. Tako, da bodo odšli drugam. Ima Milan Knep kaj mladih, ki bi mu zares sledili? Je Milan Knep zgled za mlade duhovnike? Ali pa bo njegov "rod" z njim izumrl?
Sonatine
In še to: Bog je dal Mojzesu 10 Božjih zapovedi ravno zato, da bi se izognili spoznavni pasti, na katero je pravilno opozarjal Kant. Človek ne more spoznati stvari na sebi, zato mu Bog z 10 Božjimi zapovedmi pomaga. Kaj tega res ne sprevidite? Tisti, ki se zavzemamo ne za rušenje koncila, kot vi trdite, temveč za korak nazaj k temeljem, za premislek o zablodah, ki so se pričele s koncilom in v katere očitno tonemo vse globlje, kar našo katoliško cerkev tudi razdvaja, torej za to, da spet prisluhnemo izvorni Kristusovi besedi. In zdaj smo mi problem? Ki smo siti poslušanja samozvanih profetov in bi radi spet slišali izvorno Jezusovo besedo, glas Boga? A mi smo problem? 10 Božjih zapovedi JASNO TERJA PODREJANJE BIOLOŠKE NARAVE DUHOVNI. Vsak zakon to terja. Tudi posvetni. Kazenski zakonik ali Zakon o prekrških, če hočete. 10 Božjih zapovedi pa ne defunira zgolj prekrškov in smrtnih grehov proti sočloveku, temveč proti Bogu samemu.
Res sem jezna, zato tu raje končam. Blahoslovljeno Nedeljo od navadbe grešnice. Ki svoj greh sprejema. In ne jamra. In si ne kupuje odpustkov ter bližnjic pri Frančišku.
Peter Klepec
10 zapovedi si je Bog izmislil ne zaradi sebe, ampak zaradi cloveka. Ta jih namrec potrebuje za svoj obstoj. In napisali, uvedli so jih izkljucno zato, ker so pred tem imeli slabe izkusnje s funkcioniranjem cloveskega rodu.
AlojzZ
Ja, kakor koli že gledamo, je pa duhovnik Knep zelo lepo poudaril nesporazum:
Ne govorimo o blagoslovu homoseksualcu, o blagoslovu, na kancu katerega so besede "Pojdi in ne greši več!"
Govorimo o blagoslovu homoseksualnemu paru, ki vsebuje tudi odnos med njima. Govorimo o blagoslovu, v katerem ni besed: "Pojdita in ne grešita več!"
Realist
Takemu blagoslovu manjka nekaj bistvenega:
In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«
Jn 8, 11
baubau
Kako pa veste, da tega ni poleg?
Sonatine
Samo vprašanje za avtorja, ki trdi, da v zvezi z homoseksualci mi "tradicionalisti" želimo podtediti njihovo biološko osnovo oz. danosti duhovni (morali).
Ker nisem tako pametna kot cenjeni gospod, naj mi ta pojasni, kaj pa je npr. zapoved "Ne ubijaj", "Ne želi si tujega žene", " Ne kradi", "Ne laži" itd. drugega kot podrejanje človekove biološke narave duhovni? Ljudje smo pač vrsta, ki zlahka poseže po ubijanju, laži, ki se zlahka vda poželenju. Prez družbenih tabujev, kot je učil že Freud, bi bili daleč od duhovnega in družbenega in bi se brati in sestre ter starši in otroci plodili med seboj.
Jezna sem. Yakšna podtikanja, kot jih berem v tem članku, ter takšno relativiziranje Božjih zapovedi so višek. Črta, ki je ne Vam, avtor, ne Frančišku, ne dovolim prestopiti. Vi zaupate Frančišku# jaz pa zaupam Bogu, Sv. duhu, in Sinu Božjemu. Ta vaš Kantov spoznavni imperativ se skriva v Sv. Duhu, Sv. Duh pa je od Boga in v Bogu ter od Sina Božjega in v Sinu Božjem. Od tega temelja je torej tudi vsa duhovna morala, ki od nas grešnikov terja preoblikovanje naše grešne biološke narave na višji nivo. Na nivo, na katerem ne ubijamo, se ne razplojujemo vsevprek in vse povzdolž, kjer ne krademo, lažemo, ne prešuštvujemo, ja, in kjer tudi moški ne lega z moškim.
Opravičite se avtor. Številne vernike ste zgoraj zasuli z umazanijo, samo zato, ker sledijo Božjem nauku, in ne Frančiškovem. Sram vas bodi.
Janez
Če že ne zaupaš avtoritetam, kako pa veš, da ti govori Sveti duh in ne kakšen hudi duh?
A. Novak
Vi ste za Milana Knepa samo zarukani nazadnjaki. Zakaj bi se vam opravičeval on, ki je dosegel vrhunec božanske modrosti na zemlji?
baubau
Ne, sonatine, vam se ni dolžan opravičevati niti avtor g. Milan Knep niti nihče od ljudi, ki razmišljajo in doživljajo stvari drugače kot vi. Kdo vas je postavil hkrati za tožnika soljudi in za Božjega advokata -verjemite, tak poklic ne obstaja. Kdo pa je obtoževalec ljudi ali njih tožnik, je pa tudi znano od začetka sveta.
miro
Nekateri duhovniki ravno obratno?
https://www.youtube.com/live/f49N7QpwAQA?si=ToIynWpohUri7mLg
Dvomljivec
Naj mi ne zamerijo tisti, ki potrebujejo drugega človeka, da jim pokaže pot do Boga, jaz pa sem prepričan, da kdor sam ne najde poti do Boga, je tudi ob pomoči drugih ljudi ne bo, kjati ljudje smo žal sebične zveri, ki za to, da "pomagamo" drugemu želimo dobiti takšno ali drugačno plačilo. Bog je lahko samo eden, sicer nebi bil Bog in ne verjamem, da pri svojem "delu" potrebuje človeške pomočnike. Samoimenovani razširjevalci posameznih svetovnih verskih različic so v svojo razlago edine prave različice vere vnesli svoj človeški pogled na to kaj Bog zapoveduje in česa si Bog želi od vernikov in vse to so zapisali v Biblijo, Koran, itd. in s tem pridobili nadoblast nad ljudmi, ki jim verjamejo in jim sledijo, za druge pa so uporabljali ali še uporabljajo ogenj in meč, da bi jih prepričali vnjihov "zveličavni" prav, ki ga je menda zapovedal Bog. Na žalost so in še padajo milijonske človeške žrtve za uveljavljanje človeškega sebičnega pogleda na ureditev sveta in za utrjevanje posamezne bolj ali manj krute verske ločine. Še enkrat, Bog je en sam in kdor ne najde poti do njega, je vseeno lahko dober človek, če ne živi na račun drugega s tako ali drugačno zvijačo ali celo z nasiljem in ubijanjem.
Katarina Mikus
Prispevke g. Knepa redno preberem, saj zna neko težavo ali vprašanje postaviti v širši kontekst. Po premisleku ne vidim ovire, da duhovnik ne bi blagoslovil istospolnega para, ki sam od sebe pride do njega in to opravijo povsem zasebno. In teh, tako vernih istospolnih bo zelo malo.
Lahko nastopi sicer težava, če bi dotičen par potem javno razglašal, kako sta dobila blagoslov in je s tem Cerkev priznala njun zgrešen način življenja ( cerkveno gledano, seveda).
AlojzZ
Gospa Katarina, kaj pa pravite na : http://www-newsexchange.dynu.net/agenda21/?L=novice.novica&id=17954 ?
AlojzZ
Se strinjam, da II. vatikanski koncil ni vzrok današnjih težav. Masonizacija Vatikana se je začela že dolgo pred njim. Že dolgo pred njim so bili na pomembnih položajih v Vatikanu masoni.
Kako in kdaj je že nastala molitev:
Sveti nadangel Mihael,
brani nas v boju,
bodi nam v pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudobnega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
ponižno zato prosimo.
In ti vodnik nebeške vojske,
satana in druge hudobne duhove,
ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z Božjo pomočjo v pekel pahni.
Amen.
baubau
hudobne duhove vseh vrst s satanom vred je premagal edino Božji sin Jezus Kristus s svojo popolno pokorščino Očetu , svojo smrtjo na križu(namesto vseh nas grešnikov!) in vstajenjem od smrti za odrešitev VSEH ljudi, ki hočejo to neskončno Božjo milost sprejeti.
MatevzSedej
Že dolgo nisem od katoličana v Sloveniji prebral tako uravnoteženega in tehtnega, predvsem pa krščanskega pogleda na ta vprašanja. Toliko bolj dragoceno, da prihaja od katoliškega duhovnika, duhovnika, ki je že davno prerastel novomašniško zaletavost. Čestitam, g. Knep.
Kraševka
Jaz gospoda Knepa zelo spoštujem. Vem, da je bil še pred 25 leti "duša" Katiliške mladine v Ljubljani. Okrog njega so se zbirali študentje, ki jih je skušal "obklikovati" v poštene in KATOLIŠKE može in žene. Kot duhovni vodja, je študente spodbujal, da so prirejali, poleg drugih dejavnosti, tudi PLESE. Veliko študentov si je takrat, poleg študija", izbralo tudi ŽIVLJENSKEGA sopotnika prav iz kroga "Katoliških študentov". Temu so sledile CERKVENE POROKE, krsti, birme....... Zato sem prepričana, da je s tem prispevkom misli, da je DRUŽINA (mož, žena otrok) na PRVEM MESTU. Seveda meni, da moramo tudi pri drugih iskati vse tisto, kar dobrega v srcu nosi. Danes pogrešam prav to v Ljubljani, da bi imeli spet mladi takega duhovnika, kot je gospod Knep, ki bi vedel, da mladina, poleg molitve, mora imetui tudi POŠTENO ZABAVO, kot so skupni izleti, petje in PLES. Prav ples je tisti, kjer se dobijo PARI - fant in dekle... In gospod Knep je vse to razumel.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.