Pri nas oktobra inflacija pri skoraj 7 odstotkih. Za evrsko območje strokovnjaki napovedujejo 3,2-odstotno.

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Letna stopnja inflacije v Sloveniji je oktobra dosegla 6,9 odstotka, potem ko je bila septembra pri 7,5 odstotka. Oktobrska letna inflacija je tako bistveno nižja kot v enakem času lani, ko je dosegla 9,9 odstotka. A rezultati so še vedno bistveno slabši kot leta 2021. 

Prvi podatki za evrsko območje bodo objavljeni jutri. Ekonomisti, sodelujoči v Reutersovi anketi, pa napovedujejo znižanje evrske inflacije s 4,3 na 3,2 odstotka, kar je dvakrat večji upad kot pri nas. »Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja,« pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Kot prva je danes preliminarno oceno oktobrske inflacije objavila Španija, kjer je letna inflacija ostala pri 3,5 odstotka. Kolikšna je španska inflacija po mednarodno primerljivi metodi (HICP), bo znano jutri.

Slovenska letna rast cen življenjskih potrebščin je bila oktobra sicer 6,9-odstotna, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 odstotka, poltrajno blago za 3,2 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka. 

Statistični urad navaja, da so najbolj, za 1,3 odstotne točke, letno inflacijo zvišale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Te so se zvišale za 7,3 odstotka glede na oktober lani. Kot kaže, pa se rast cen hrane umirja, saj je bila prejšnji mesec inflacija še 10,4-odstotna. Podražitve električne energije (za 24,3 %) so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke, pri čemer gre za močen učinek osnove, saj je lani oktobra že veljala vrsta začasnih zmanjšanj dajatev, ki pa se letos postopoma iztekajo. 

Tretji največji prispevek k inflaciji so podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 odstotka), ki so letno inflacijo dvignile za 0,7 odstotne točke. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna. Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 odstotka. 

Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenila trdna goriva (za 14,1 odstotka) in inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,2 odstotne točke, so jo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 odstotka). 

Izboljšanje, a rezultatov leta 2021 ne dosegamo 

Za primerjavo, Slovenija je oktobra lani na letni ravni zabeležila 9,9-odstotno inflacijo. Ta se je takrat po več mesecih spustila pod 10 odstotkov. Julija in avgusta lani je bila z 11 odstotki najvišja od pomladi 1996. K letni rasti cen so lani v tem obdobju največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila oktobra lani pri 10,3 odstotka. 

Oktobra leta 2021 je bila inflacija pri treh odstotkih, letna rast cen pa pri 3,5 odstotkih. Strokovnjaki so sicer takrat ocenjevali, da se bo inflacija po postopni krepitvi v prihodnjem letu začela umirjati in bo zgolj začasne narave. 

Slovenija se oddaljuje od Evrope 

Medtem ko se evrska inflacija umirja, se Slovenija zadnje mesece pomika navzgor na lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v petek opozoril, da bi se lahko slovenska inflacija v prihodnjih mesecih oddaljila od povprečja evrskega območja. »Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja,« je dejal. 

Inflacijo v Evropi so dolgo poganjale podražitve energentov in surovin, zdaj pa po navedbah guvernerja v ospredje stopajo domači dejavniki. Opozoril je, da bo za naslavljanje razlik med evrsko in našo inflacijo zelo pomembna tudi »ustrezna naravnanost ostalih ekonomskih politik, vključno s fiskalno in plačno politiko«. 

Prvi podatki za evrsko območje bodo objavljeni jutri. Ekonomisti, sodelujoči v Reutersovi anketi, pa napovedujejo znižanje evrske inflacije s 4,3 na 3,2 odstotka, kar je dvakrat večji upad kot pri nas. Največja težava je, da je slovenska inflacija bistveno višja kot v evro območju, kar otežuje konkurenčni položaj našim izvoznikom in znižuje kupno moč doma, trenutno stanje opisuje ekonomist dr. Matej Lahovnik. »Izvozniki na ključne trge, kot je Nemčija, se soočajo s hitreje naraščajočimi stroški od konkurentov, hkrati pa cene rastejo hitreje od stroškov doma. Ključni izziv je, kako inflacijo znižati na raven evro območja, sicer se bo konkurenčni položaj slovenskega gospodarstva še naprej slabšal,« je prepričan.

Dr. Maks Tajnikar: »V takih razmerah je realno napovedovati nizko rast, previsoko inflacijo, polno zaposlenost in stagniranje kupne moči povprečnega prebivalca«

Slovensko gospodarstvo je očitno v obdobju skromnega zastoja, ki se z večjo verjetnostjo lahko prevesi v depresijo, kot pa oživi do ravni izpred pandemije covida-19, je za Domovino dejal dr. Maks Tajnikar. »Vsi znaki kažejo, da bo gospodarska rast vsaj letos in prihodnje leto na ravni šibkih 2 odstotkov, torej na polovici rasti izpred covida, kar bo precej bolje kot v Nemčiji, a slabo v primerjavi z ZDA in svetom, da bo inflacija višja, kot bo v povprečju v Evropi in zlasti v ZDA, da pa bomo imeli malo brezposelnih, zaposleni pa bodo s svojimi plačami tekmovali z inflacijo. Podatki, ki jih imam na voljo, me vodijo do hipoteze, da se v Sloveniji z določeni meri spreminja model gospodarske rasti. Gospodarska rast pri naših najpomembnejših partnerjih – zlasti Nemčiji - je že od nastanka pandemije skromna in zato izvoz ni gonilo gospodarske rasti, kot je bilo v preteklosti. Ker je izvoz vezan na predelovalno industrijo, se ta sum jasno potrjuje v padcu predelovalne dejavnosti v Sloveniji. To je zelo slab znak, ker je delež predelovalne industrije pri nas rekordno visok in nam daje višji življenjski standard. V svetu se dogaja zaton strojne industrije in pri nas čutimo posledice ter jih bomo v bodoče še bolj,« pravi dr. Tajnikar.

A kot je prepričan, gre tu za star trend. Kar pa je novo, je da Slovenija nima več tako izrazitega notranjega povpraševanja, ki je izviralo iz zunanjega zadolževanja od začetka pandemije v letu 2019. Letos ni več tako značilno, da bi se država zadolževala na veliko (v letu 2020 kar 3,5 milijard), potem pa bi ta denar šel za pomoč prebivalstvu ob pandemiji in energetski krizi, ljudje pa bi ga delno pretvarjali v denarne rezerve in delno v potrošnjo glede na njihova pričakovanja. Lanski in letošnji dolg države je manjši (letos ne bo dosegel planiranih 2,9 milijarde evrov), tudi deficit državnega proračuna se je sklesal, zunanji dolg stagnira že od leta 2020, prebivalci imamo od zadolževanja manj, če pa že dobimo denar, pa ga potrošimo za hrano, stanovanja, zdravstvo in storitve, tako da nam ne preostane več veliko za ustvarjanje denarnih rezerv. Te sedaj že drugo leto stagnirajo na ravni okoli 31 milijard evrov, situacijo opisuje dr. Tajnikar.

Z vidika povpraševanja so razmere sicer boljše kot v Evropi na sploh, a niso več tako briljantne, kot so bile ob večjem zunanjem zadolževanju v pandemičnih letih in energetskih strahovih. Na prvi pogled bi moralo še kar ugodno domače povpraševanje voditi do večje gospodarske rasti, a se v resnici kaže v višji inflaciji. Polna zaposlenost in pomanjkanje delovne sile, razpad dela industrijske proizvodnje ter domače napake pri energetski politiki, ko so cene energije določene s špekulacijami na evropskih trgih in ne s stroški domače proizvodnje energije, namreč ne dovoljujejo, da bi se nekaj ugodnejše povpraševanje na domačem trgu pokazalo v rasti. Kaže pa se v inflaciji.

»Izpraznjen trg delovne sile, ki se nič bolj kot v preteklosti ne polni s tujo delovno silo (okoli 5 odstotkov je tuje delovne sile že nekaj let), omogoča rast plač med 9 in 11 odstotki na letni ravni – v 1. polovici leta bolj tržnemu sektorju, v 2. polovici leta pa javnemu. Temu pa sledijo cene v končni potrošnji, kar je zlasti veljalo v 1. polovici leta. Trenutno zmagujejo plače, kar seveda hrani inflacijo v deželi, če pa bi ta zmaga bila prevelika, pa bi stopili na pot skromne hiperinflacije. A ne verjamem, da se bo to zgodilo. V takih razmerah je torej realno napovedovati nizko rast, previsoko inflacijo, polno zaposlenost in stagniranje kupne moči povprečnega prebivalca,« zaključi dr. Tajnikar.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike