Prihaja Dialogos #2: dr. Aleksander Zadel in dr. Bojana Beović o zdravstvenih in psiholoških obrazih koronakrize (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
Po uspešni prvi oddaji Dialogosa, kjer sta dr. Žiga Turk in dr. Nataša Pirc Musar debatirala o svobodi govora ter cenzuri, prihaja nova epizoda. V soboto ob 20h si na Domovini oglejte Dialogos: Obrazi epidemije - o ceni epidemije, razmerah, ki jih je prinesla, in še posebej o psiholoških posledicah, ki jih še vedno prinaša.
Pogovarjali smo se s trenutno predsednico Zdravniške zbornice, do nedavnega pa vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, dr. Bojano Beović, in kliničnim psihologom dr. Aleksandrom Zadelom.
Epidemija že več kot leto dni kroji naša življenja na različnih področjih, najprej seveda na zdravstvenem, a s časom se kažejo posledice tudi drugod. Pričakovanja, da bo po nekaj tednih zaprtja države epidemije konec, so se izkazala za naivna. Po dobrem letu je čas, da se vprašamo, kakšno ceno nam epidemija izstavlja.
Dr. Bojana Beović v začetku osvetli problematiko bolezni covid-19 v odnosu do zdravstvenega sistema, saj ima omenjena bolezen določene specifike, ki pri zdravnikih puščajo težke etične dileme. Kako dolgo lahko pustimo nekega drugega kroničnega bolnika čakati, da oskrbimo akutno bolnega covidnega, ki mu odpovedujejo življenjske funkcije?
Na različne družbene in psihološke vidike te krize opozori tudi dr. Aleksander Zadel, ki pravi, da je ključno, kako gledamo na problem. Kljub sistemsko zelo uspešnemu odgovoru na problem imamo lahko osebne zgodbe, ki so tragične, a vsaka tragična zgodba še ne pomeni, da sistem ne deluje. V oddaji tudi o tem, kako se je zdravstveni sistem izkazal in ali je še vreden zaupanja.
Gosta sta spregovorila tudi o ukrepih, ki jih je oblast uvedla, da bi širjenje virusa zamejila. Zakaj nekateri ljudje doživljajo ukrepe tako dramatično in kako dramatični v resnici so ter kako ravnati v primeru ukrepov, s katerimi se intimno morda tudi ne strinjamo? Kakšno vlogo imajo pri sprejemanju in doživljanju ukrepov mediji in splošno vzdušje v družbi?
Zdravstvenega problema pa ne predstavlja le širjenje virusov, saj imajo neposreden vpliv na zdravje tudi medosebni stiki, ki se kažejo kot pomemben faktor na področju zdravja posameznika. Odnosi so poleg tega ključni tudi za splošno srečo človeka, in če se je prvih nekaj tednov zdelo, da je zaprtje na tem področju morda prineslo krajši oddih, se z daljšanjem zaprtja tudi ti stiki rahljajo, to pa ima nenazadnje vpliv tudi na identiteto. Vprašanje se zato odpira, kako te posledice omejiti in najti smiselno razmerje med širjenjem virusa in ohranjanjem stikov. Dr. Zadel opozori tudi na to, da soočanje z boleznijo in smrtjo za človeštvo ni nekaj tako drastično novega, je pa epidemija prinesla povečevalno steklo na nekatere vidike, ki so bili prej morda zapostavljeni.
Na doživljanje epidemije pa vpliva tudi aktivnost. Zdravniki in posamezniki, ki so aktivno delali in iskali rešitve, so epidemijo tudi bistveno bolje prenašali, nekateri so celo bolj napredovali, kot bi morda sicer. Velik problem pa predstavlja skupina ljudi, ki jih je epidemija prisilila v pasivnost. Kako jih torej aktivirati? In kako jih nagovoriti, da cele družbene skupine ne bodo vztrajale na očitno kontraproduktivnih pozicijah?
Govora bo tudi o cepljenju. Zakaj imajo nekateri kljub minimalnim stranskim učinkom tak odpor in kako to preseči? Kje so bile storjene napake in kaj lahko še rešimo? In tudi o tem, kako na sodobnega človeka vpliva nenehno spreminjanje razmer, ki je posledica epidemije. A spremembe so stalnica tega sveta tudi sicer, opozarja dr. Zadel.
Pogledali smo tudi v prihodnost in se vprašali, katere ukrepe bomo potrebovali in kako se nanje navaditi. Kako se ljudje na stvari, ki so nam bile še pred letom dni povsem tuje, vendarle navajamo, in s kakšnimi ukrepi bi to počeli bolje in lažje. Katerim ukrepom se vsaj še nekaj časa ne bomo mogli izogniti? Kot opozarja dr. Beovićeva, se je treba vprašati, če ukrepi res posegajo v to, kar je v življenju bistveno in se na to tudi osredotočiti.
Drugi Dialogos, tokrat o obrazih epidemije, se bo premierno predvajal to soboto, 24. 4. ob 20 uri. Vabljeni k ogledu. Nekaj iztočnic iz pogovora pa si lahko ogledate že zdaj.
https://www.youtube.com/watch?v=ouwEgcYDEDY
Pogovarjali smo se s trenutno predsednico Zdravniške zbornice, do nedavnega pa vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, dr. Bojano Beović, in kliničnim psihologom dr. Aleksandrom Zadelom.
Epidemija že več kot leto dni kroji naša življenja na različnih področjih, najprej seveda na zdravstvenem, a s časom se kažejo posledice tudi drugod. Pričakovanja, da bo po nekaj tednih zaprtja države epidemije konec, so se izkazala za naivna. Po dobrem letu je čas, da se vprašamo, kakšno ceno nam epidemija izstavlja.
Dr. Bojana Beović v začetku osvetli problematiko bolezni covid-19 v odnosu do zdravstvenega sistema, saj ima omenjena bolezen določene specifike, ki pri zdravnikih puščajo težke etične dileme. Kako dolgo lahko pustimo nekega drugega kroničnega bolnika čakati, da oskrbimo akutno bolnega covidnega, ki mu odpovedujejo življenjske funkcije?
Na različne družbene in psihološke vidike te krize opozori tudi dr. Aleksander Zadel, ki pravi, da je ključno, kako gledamo na problem. Kljub sistemsko zelo uspešnemu odgovoru na problem imamo lahko osebne zgodbe, ki so tragične, a vsaka tragična zgodba še ne pomeni, da sistem ne deluje. V oddaji tudi o tem, kako se je zdravstveni sistem izkazal in ali je še vreden zaupanja.
Gosta sta spregovorila tudi o ukrepih, ki jih je oblast uvedla, da bi širjenje virusa zamejila. Zakaj nekateri ljudje doživljajo ukrepe tako dramatično in kako dramatični v resnici so ter kako ravnati v primeru ukrepov, s katerimi se intimno morda tudi ne strinjamo? Kakšno vlogo imajo pri sprejemanju in doživljanju ukrepov mediji in splošno vzdušje v družbi?
Zdravstvenega problema pa ne predstavlja le širjenje virusov, saj imajo neposreden vpliv na zdravje tudi medosebni stiki, ki se kažejo kot pomemben faktor na področju zdravja posameznika. Odnosi so poleg tega ključni tudi za splošno srečo človeka, in če se je prvih nekaj tednov zdelo, da je zaprtje na tem področju morda prineslo krajši oddih, se z daljšanjem zaprtja tudi ti stiki rahljajo, to pa ima nenazadnje vpliv tudi na identiteto. Vprašanje se zato odpira, kako te posledice omejiti in najti smiselno razmerje med širjenjem virusa in ohranjanjem stikov. Dr. Zadel opozori tudi na to, da soočanje z boleznijo in smrtjo za človeštvo ni nekaj tako drastično novega, je pa epidemija prinesla povečevalno steklo na nekatere vidike, ki so bili prej morda zapostavljeni.
Na doživljanje epidemije pa vpliva tudi aktivnost. Zdravniki in posamezniki, ki so aktivno delali in iskali rešitve, so epidemijo tudi bistveno bolje prenašali, nekateri so celo bolj napredovali, kot bi morda sicer. Velik problem pa predstavlja skupina ljudi, ki jih je epidemija prisilila v pasivnost. Kako jih torej aktivirati? In kako jih nagovoriti, da cele družbene skupine ne bodo vztrajale na očitno kontraproduktivnih pozicijah?
Govora bo tudi o cepljenju. Zakaj imajo nekateri kljub minimalnim stranskim učinkom tak odpor in kako to preseči? Kje so bile storjene napake in kaj lahko še rešimo? In tudi o tem, kako na sodobnega človeka vpliva nenehno spreminjanje razmer, ki je posledica epidemije. A spremembe so stalnica tega sveta tudi sicer, opozarja dr. Zadel.
Pogledali smo tudi v prihodnost in se vprašali, katere ukrepe bomo potrebovali in kako se nanje navaditi. Kako se ljudje na stvari, ki so nam bile še pred letom dni povsem tuje, vendarle navajamo, in s kakšnimi ukrepi bi to počeli bolje in lažje. Katerim ukrepom se vsaj še nekaj časa ne bomo mogli izogniti? Kot opozarja dr. Beovićeva, se je treba vprašati, če ukrepi res posegajo v to, kar je v življenju bistveno in se na to tudi osredotočiti.
Drugi Dialogos, tokrat o obrazih epidemije, se bo premierno predvajal to soboto, 24. 4. ob 20 uri. Vabljeni k ogledu. Nekaj iztočnic iz pogovora pa si lahko ogledate že zdaj.
https://www.youtube.com/watch?v=ouwEgcYDEDY
Med čakanjem na 2. oddajo Dialogosa si oglejte še premierno: dinamičen pogovor med dr. Natašo Pirc Musar in dr. Žigo Turkom o tem kaj je bolj nevarno - svoboda govora ali cenzura.
Povezani članki
Zadnje objave
Junaki 3. nadstropja potrebujejo infuzijske črpalke
11. 9. 2024 ob 9:05
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Podpredsednik slovenske vlade ne ve, katere so članice Evropske unije
10. 9. 2024 ob 18:20
Kakšno je tveganje za okužbo z opičjimi kozami v Sloveniji
10. 9. 2024 ob 16:08
Zaradi nasilneža se je prepisal ves razred, sedaj preobrat
10. 9. 2024 ob 12:30
Še do jutri v vaših kioskih zadnja številka Domovine!
10. 9. 2024 ob 10:58
Ekskluzivno za naročnike
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Marš proti ruski vojski (11. del)
9. 9. 2024 ob 18:45
Prihajajoči dogodki
SEP
11
SEP
11
Kuharska delavnica - HSD Črnomelj
10:00 - 12:00
SEP
11
Septembrski jazz koncerti: Ajda Stina Turek trio
20:00 - 22:00
SEP
13
Odprta vaja komornega zbora Grgar - Nova Gorica
19:30 - 21:30
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
Romi iz naselij Goriča vas in Otavice pri Ribnici sami zavračajo dostavo pitne vode
30. 8. 2024 ob 12:36
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.