Prihaja Dialogos #7: Bomo Slovenci izumrli?
POSLUŠAJ ČLANEK
Številke na področju rodnosti in demografije so za slovenski narod neizprosne. Trenutno rodnost znaša 1,62 otroka na žensko v rodni dobi. Kljub manjšemu dvigu rodnosti v zadnjih 15 letih se v Sloveniji še vedno rodi 10.000 otrok premalo za to, da bi se narod obnavljal.
V Sloveniji na videz situacija še ni tako kritična, saj manko prebivalstva zagotavljamo z migracijami, medtem ko je v drugih vzhodno-evropskih državah situacija še bistveno slabša. Prebivalstvo Hrvaške se je v 30 letih zmanjšalo za 600.000. A upad števila prebivalcev se obeta tudi Sloveniji.
O demografiji se pogovarjamo v prihajajočem Dialogosu, kjer sta svoja stališča soočila dr. Matjaž Gams, vodja oddelka za inteligentne sisteme na inštitutu Jožef Stefan, ter mag. Peter Grabner, sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Vič in podpredsednik Družinske pobude.
Kot ugotavlja Gams, je šlo pri upadanju rodnosti za načrten proces, ki je bil do neke mere potreben, da se je ustavila rast prebivalstva na globalni rani, vendar kot opozarja, ima situacija lahko uničujoče posledice za evropske, posebej manjše narode, ki so se znašli na robu izumrtja.
Med ukrepi, ki so do tega pripeljali, posebej izpostavlja razkroj patriarhalne družine, ki je rodnost v Evropi bistveno zmanjšala. A tako Gams kot Grabner sta se strinjala, da rešitev ni v restavraciji patriarhalne družine, kjer ženske ne bi imele besede. Dejstvo pa ne pomeni, da rešitve ni.
Kot ugotavljata, so na področju rodnosti ključni ukrepi, ki ženskam in družinam omogočajo varnost in stabilnost pri vzgoji otrok ter upoštevanje te specifične situacije pri kariernem napredovanju staršev. Gre hkrati za strukturne in dolgoročne ukrepe, ki na kratek rok ne dajejo rezultatov. Družinsko politiko je tako potrebno voditi strateško in stabilno, da lahko da konkretne rezultate na področju rodnosti, saj odločitev za otroka ni hipna odločitev, ampak družino zaznamuje za daljše obdobje.
Hkrati pa ukrepov na področju družine ne gre jemati kot strošek za družbo, saj hude stroške za družbo v resnici prihranjajo. Samo zaradi pomanjkanja mladih in odhajanja izobraženih v tujino Slovenija letno izgubi po določenih ocenah približno 100 milijonov evrov letno.
Manko aktivne delovne sile, s katerim se danes resno soočajo delodajalci, pa se vse aktivneje nadomešča z migracijami iz tujine. Če so bile te še do nedavnega večinoma z območja Balkana, je danes dejstvo, da je tudi Balkan v veliki meri že izpraznjen. Delodajalci so tako prisiljeni iskati dlje, v praksi trenutno to pomeni Turčija in srednja Azija, s čimer je tudi integracija posledično dolgotrajnejša in zahtevnejša, spremembe v družbi pa večje.
Kot opozarja Gams, je šlo pri vzponu krščanstva v preteklosti tudi za demografsko vprašanje. Krščanstvo je z zakonom in posledično trdnostjo družine zagotovilo demografsko prevlado nad poganstvom, ker je vera od moža in očeta zahtevala, da ostane pri ženi in skrbi za svoje otroke. Prav razkroj družine pa ima danes posledično nasprotne učinke.
Čeprav zaenkrat ne poznamo naroda, ki bi se po padcu rodnosti pod ohranitveno vrednost 2,1 pobral in povrnil, je prav, da ne obupamo, iščemo rešitve in demografsko ter družinsko politiko postavimo v ospredje javnih politik, še ugotavljata sogovornika.
Kako se tega lotiti in kaj vse še kažejo številke na področju rodnosti, pa si oglejte v prihajajočem Dialogosu. Sedmi po vrsti bo na voljo za ogled kot premiera v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri na Domovini in na našem Youtube kanalu. Do takrat pa si lahko ogledate nekaj odsekov, ki smo jih vključili v napovednik.
https://youtu.be/QaRbo0ACd8Y
V Sloveniji na videz situacija še ni tako kritična, saj manko prebivalstva zagotavljamo z migracijami, medtem ko je v drugih vzhodno-evropskih državah situacija še bistveno slabša. Prebivalstvo Hrvaške se je v 30 letih zmanjšalo za 600.000. A upad števila prebivalcev se obeta tudi Sloveniji.
O demografiji se pogovarjamo v prihajajočem Dialogosu, kjer sta svoja stališča soočila dr. Matjaž Gams, vodja oddelka za inteligentne sisteme na inštitutu Jožef Stefan, ter mag. Peter Grabner, sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Vič in podpredsednik Družinske pobude.
Dialogos #7 o demografiji si boste na Domovini lahko premierno ogledali v soboto, 23. 10., ob 20. uri
Kot ugotavlja Gams, je šlo pri upadanju rodnosti za načrten proces, ki je bil do neke mere potreben, da se je ustavila rast prebivalstva na globalni rani, vendar kot opozarja, ima situacija lahko uničujoče posledice za evropske, posebej manjše narode, ki so se znašli na robu izumrtja.
Med ukrepi, ki so do tega pripeljali, posebej izpostavlja razkroj patriarhalne družine, ki je rodnost v Evropi bistveno zmanjšala. A tako Gams kot Grabner sta se strinjala, da rešitev ni v restavraciji patriarhalne družine, kjer ženske ne bi imele besede. Dejstvo pa ne pomeni, da rešitve ni.
Kot ugotavljata, so na področju rodnosti ključni ukrepi, ki ženskam in družinam omogočajo varnost in stabilnost pri vzgoji otrok ter upoštevanje te specifične situacije pri kariernem napredovanju staršev. Gre hkrati za strukturne in dolgoročne ukrepe, ki na kratek rok ne dajejo rezultatov. Družinsko politiko je tako potrebno voditi strateško in stabilno, da lahko da konkretne rezultate na področju rodnosti, saj odločitev za otroka ni hipna odločitev, ampak družino zaznamuje za daljše obdobje.
Hkrati pa ukrepov na področju družine ne gre jemati kot strošek za družbo, saj hude stroške za družbo v resnici prihranjajo. Samo zaradi pomanjkanja mladih in odhajanja izobraženih v tujino Slovenija letno izgubi po določenih ocenah približno 100 milijonov evrov letno.
Manko aktivne delovne sile, s katerim se danes resno soočajo delodajalci, pa se vse aktivneje nadomešča z migracijami iz tujine. Če so bile te še do nedavnega večinoma z območja Balkana, je danes dejstvo, da je tudi Balkan v veliki meri že izpraznjen. Delodajalci so tako prisiljeni iskati dlje, v praksi trenutno to pomeni Turčija in srednja Azija, s čimer je tudi integracija posledično dolgotrajnejša in zahtevnejša, spremembe v družbi pa večje.
Kot opozarja Gams, je šlo pri vzponu krščanstva v preteklosti tudi za demografsko vprašanje. Krščanstvo je z zakonom in posledično trdnostjo družine zagotovilo demografsko prevlado nad poganstvom, ker je vera od moža in očeta zahtevala, da ostane pri ženi in skrbi za svoje otroke. Prav razkroj družine pa ima danes posledično nasprotne učinke.
Čeprav zaenkrat ne poznamo naroda, ki bi se po padcu rodnosti pod ohranitveno vrednost 2,1 pobral in povrnil, je prav, da ne obupamo, iščemo rešitve in demografsko ter družinsko politiko postavimo v ospredje javnih politik, še ugotavljata sogovornika.
Kako se tega lotiti in kaj vse še kažejo številke na področju rodnosti, pa si oglejte v prihajajočem Dialogosu. Sedmi po vrsti bo na voljo za ogled kot premiera v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri na Domovini in na našem Youtube kanalu. Do takrat pa si lahko ogledate nekaj odsekov, ki smo jih vključili v napovednik.
https://youtu.be/QaRbo0ACd8Y
Zadnje objave
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Resnica o prepovedanem mitingu resnice
1. 12. 2024 ob 18:50
Msgr. Renato Podbersič: Brez dobrega čtiva kot narod ne bomo obstali
1. 12. 2024 ob 15:10
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Deset zapovedi 21. stoletja (4. zapoved)
1. 12. 2024 ob 6:00
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
December – mesec, ko so stiske »prepovedane«?
30. 11. 2024 ob 15:10
Ekskluzivno za naročnike
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
DEC
02
DEC
03
DEC
04
DEC
05
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 176 - Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij
27. 11. 2024 ob 6:00
6 komentarjev
Kraševka
Vendar vsaka država mora skrbeti, za avtohtono prebivalstvo, ki ohranja kulturo naših prednikov.
Slovenski pisatelj iz zamejstva, je v pesmi SINKU v eni izmed kitic napisal:
"Naj kdor koli, kdaj te vpraša, kdo živi na zelji tej? . Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedje spijo v njej, zanjo bori se naprej!"
Kmalu po napisani tej pesmi, je pesnik IGO GRUDEN, roj v Nabrežini, v Ljubljani "nepričakovano umrl"... leta 1948.
MEFISTO
Leta 2100 bo Slovenec s hribana hrib klical Slovenca, pa ga največkrat ne bo doklical.
rasputin
Slovenci bomo brez dvoma izumrli. To je samo vprašanje časa. Dovolj se je sprehoditi po slovenskih mestih, kjer je ponekod slovenščino že redkeje slišati kot druge jugoslovanske jezike.
Pod Jugoslavijo smo bili žrtve bratstva in edinstva, ki je v praksi pomenilo ustvarjanje nekakšnega jugoslovanskega naroda prek intenzivnih migracij. Po osamosvojitvi se politika migracij ni kaj prida spremenila. Levica je na stežaj odprla vrata prisljevanju iz bivših jugoslovanskih republik, ker so prišleki povečevali volilno bazo levice. To je tudi politika EU.
Piši kući: propalo.
slovenc sm
Sam imam pa bolj optimistično napoved za prihodnost slovenskega naroda. Ostalo bo zdravo jedro, ki bo preživelo tudi to zgodovinsko fazo. Pri nas na vasi je kar veliko otrok. Niso redke družine s tremi in štirimi otroci. Je pa res, da takšnih, ki bi imele 5 ali več otrok, pa skoraj ni. Drugače pa tudi sam mislim, da je Bog en sam in kot tak Bog vseh nas. Vseh narodov. Narodi so nastali zaradi selitev ljudi po zemlji in prilagoditvi na posamezne življenske razmere ter zgodovinske prilike. In to mi je všeč, ko grem po svetu. Kako smo ljudje povsod različni a v bistvu enaki. To je ''čarovnija'' našega edinega Boga, ki ljubi nas vse v vsej naši različnosti.
Peter Klepec
Ne, ni nobene politike tu, ampak gola nuja. Ce je delovno mesto, za katerega ni na voljo domorodca (ali pa je predrag ali neucinkovit), potem se bo to delovno mesto dalo priseljencu. Sicer bi to delovno mesto izginilo, ampak skupaj z njim tudi delodajalec, dohodnina in poraba (konzum). Druzba to regulira avtomatsko, politika samo nemocno reagira, ker ne more drugace. Nemcija in Britanija sta lep primer. Potem ko so Nemci pokupili vse razpolozljive medicinske sestre na Balkanu, jih sedaj uvazajo iz Filipinov in Indonezije. V Albaniji so celo ustanovili nemske sole za medicinske sestre. Nuja naredi svoje. Tudi v SLO.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.