Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni

Münchenski inštitut za ekonomske raziskave Ifo je naredil analizo o razpoložljivem dohodku, kupni moči in davčnem bremenu srednjega sloja v Evropski uniji. Rezultati ne presenečajo in so v skladu z vsakoletno analizo OECD-ja o davčnem primežu.

Slovenska gospodinjstva srednjega sloja so med najbolj obdavčenimi v Evropi, kaže raziskava. V kategoriji družin z dvema dohodkoma in dvema otrokoma je pred nami samo Danska. Po kupni moči pa se slovenska gospodinjstva uvrščajo v spodnji del lestvice.

Močan srednji razred je ključen za politično stabilnost v demokracijah in preprečuje politični ekstremizem, so uvodoma zapisali pri Ifo. Z delom in potrošnjo pomembno prispeva h gospodarski rasti in družbeni blaginji, ob tem pa prek davkov financira socialno državo.

Kljub temu se je v zadnjih letih srednji razred znašel pod velikim pritiskom. V številnih evropskih državah je negotovo, ali lahko v prihodnjih letih prenese dodatna bremena ter vzdržuje državne potrebe pri spopadu z izzivi, kot so denimo demografske spremembe, energetska transformacija in spremembe v varnostni politiki. 

Kot opozarjajo pri inštitutu, lahko namreč previsoki davki škodijo delovni vnemi, inovativnosti in gospodarskemu razvoju ter celo ogrozijo politično stabilnost. Srednji sloj potrebuje visoke dohodke, da lahko preživi visoke davke.

Kam se uvršča Slovenija po razpoložljivem dohodku?

V srednji sloj sodijo v raziskavi tista gospodinjstva, ki zaslužijo med 75 in 200 odstotki povprečnega dohodka v državi. Slovenija je po višini razpoložljivega dohodka približno na sredini lestvice oziroma rahlo pod povprečjem (na 16. mestu), med Estonijo in Malto.

Daleč najvišje dohodke ima srednji sloj v Luksemburgu, sledita mu Danska in Finska. Najnižji dohodki srednjega sloja pa so zabeleženi v Bolgariji, Romuniji ter na Madžarskem in Hrvaškem.

Kaj pa kupna moč?

Koliko denarja dobiva posamezna družina, pa samo po sebi ni ključno. Življenjski stroški se namreč med državami razlikujejo, zato je bolj pomembna kupna moč.  

Po kupni moči zaseda Slovenija prav tako 16. mesto, tudi sicer pa se lestvica v precejšnji meri ujema s tisto o razpoložljivem dohodku. Na dnu lestvice ni razlik, na vrhu pa je nekaj premikov. Na prvem mestu je tudi po kupni moči Luksemburg, na drugem in tretjem mestu pa sta Avstrija in Nemčija (glede na razpoložljiv dohodek je Avstrija četrta, Nemčija pa šele sedma).

Slovenski srednji sloj med najbolj obdavčenimi

Zdaj pa k osrednjemu delu raziskave – davčnemu bremenu srednjega sloja. Ta je izražen v odstotku celotnega dohodka. Rezultati kažejo, da imamo v Sloveniji enega izmed najbolj obdavčenih srednjih razredov v Evropi. 

Davčno breme je pri nas največje pri družinah z dvema dohodkoma in dvema otrokoma. V tej kategoriji smo na visokem drugem mestu. Pred nami je samo Danska, ki pa ima, kot smo že zapisali, bistveno višje dohodke.

Na zgornjem grafu je opaziti tudi izstopajočo obdavčitev nižjega srednjega sloja. Ta je samo pri nas in na Danskem v povprečju obdavčen več kot 20-odstotno. V večini držav je obdavčitev pod desetimi odstotki, ponekod pa je celo negativna. To pomeni, da prejmejo družine več državnih transferjev, kot morajo plačati davkov.

Tudi pri ostalih vrstah družin situacija v Sloveniji ni dosti boljša. Pri družinah, kjer ima dohodek le eden izmed staršev, smo na petem mestu. Pred nami so Danska, Nizozemska, Finska in Litva. Pri obdavčitvi posameznikov brez otrok pa se nahajamo na četrtem mestu, za Belgijo, Dansko in Nemčijo.

Manevrski prostor davčne politike