Priseljenci nas bodo zamenjali le, če bomo na lastno kulturo pozabili
- 5. 9. 2023 ob 6:41
- 12 komentarjev
Tematika človeških migracij je eno izmed področij, kjer je tiste, ki jim politično nasprotujejo, ekstremno enostavno opisati kot nazadnjaške, nestrpne in homofobne ter tako pridobivati poceni politične točke. In seveda tudi obratno, mogoče je tudi enostavno zaslužiti z opisovanjem migrantov kot nevarnosti, ki se ji je treba zoperstaviti, preden bo prepozno ...
Kot tako pogosto gre za dva ekstrema, ki k reševanju dejanskega problema ne prispevata veliko. Problem je namreč večplasten, dolgotrajen, in nič ne kaže, da bo kaj kmalu izginil.
Nobene potrebe ni, da bi se priseljencev bali. Strah pred njihovo drugačnostjo po mojem prepričanju kaže na globoko nesamozavest v lastno kulturo.
Človeške migracije so se dogajale skozi celotno zgodovino. Skoraj noben narod oziroma skupnost ni izvirno “avtohton” na svojem območju, vsaj če gledamo dovolj dolgo nazaj. S trebuhom za kruhom človeštvo že celotno zgodovino išče bolj zelene travnike onkraj gora in morja. S tega vidika migrantov nikakor ne moremo kriviti zaradi iskanja boljšega življenja.
Multikulturalizem je ponekod logičen, ponekod ne
Narodi nekaterih držav, predvsem anglosaških, kot so ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, so že po definiciji večkulturni. To temelji predvsem na njihovi zgodovini, saj so nastali kot kolonije svetovnega imperija, ki jih je bilo treba poseliti ter oblikovati v nove, delujoče skupnosti, s skupnimi cilji in vrednotami. S tega vidika vrednote multikulturalizma v omenjenih narodih niso presenetljive.
Vendar pa takšno dojemanje ni najbolj posrečeno v starem svetu, kot je Evropa. Tu smo si kontinent uničili v dveh svetovnih vojnah, katerih glavna posledica je bilo oblikovanje nacionalnih držav. Torej držav, ki temeljijo na specifični naciji. Multikulturni smo morda bili v srednjem veku, ko koncept narodne pripadnosti še ni obstajal. S tega vidika se brisanje mej in vabljenje priseljencev iz raznoraznih kultur v Evropo najverjetneje ne bo dobro končalo.
Integracija ali asimilacija?
Kot rečeno, priseljevanje samo po sebi ni problematično. S spajanjem različnih kultur lahko pridobita obe. Vendar sta za to pomembni bistveni sestavini, ki pa ju dandanes na Zahodu ne opazimo ali omenjamo pogosto. Gre namreč za integracijo in asimilacijo.
Asimilacija je na splošno opredeljena kot poskus etničnih manjšin, da prevzamejo navade in tradicije večinske skupnosti, tako da postanejo podobne večinski kulturi. Medtem je integracija običajno opredeljena kot vključevanje posameznikov iz različnih skupin v družbo kot enakovrednih.
Ob delujočih procesih integriranja in asimiliranja priseljenci ne predstavljajo večjih težav.
V vsakem primeru, ob delujočih procesih integriranja in asimiliranja priseljenci ne predstavljajo večjih težav. S časom postanejo bistven, neločljiv del celote. A to ni nekaj, kar bi danes lahko opazili na Zahodu.
Medtem ko so nas polna usta pojmov, kot so pravičnost, enakost, enakopravnost, enakovrednost ... v praksi takšnih rezultatov ni opaziti. Nasprotno, priseljence veliko pogosteje trpamo v nekakšna geta (ali pa se kar sami) ter jih obravnavamo drugače kot obstoječe državljane. Posledično se počutijo odtujene, nesprejete in zmedene. Naših vrednot ne posvojijo. In kako naj jih? Kaj sploh so naše vrednote?
Znamenje velike, samozavestne civilizacije
Tu bi se naslonil na zgodovinskega prednika sodobnega Zahoda, rimsko cesarstvo. Šlo je za ogromno, večkulturno tvorbo, ki pa je večino svojega obstoja vzdržala enotna. Kako ji je to uspelo?
Rim je bil samozavestna družba z jasnimi vrednotami. Ideja Rima je bila pomembnejša od plemenske pripadnosti. Rimljan nisi postal z rojstvom v Rimu, temveč z načinom življenja. Rim je osvojena ozemlja in ljudstva aktivno romaniziral ter jih tako spreminjal v “Rimljane”.
Mnogo, predvsem poznejših rimskih cesarjev, ni bilo rojenih v Italiji. Izhajali so iz vseh koncev cesarstva. A to ni predstavljalo problemov, Rimljani niso bili nič manj kot Cezar. In ideja Rima se je ohranila še dolgo po padcu cesarstva. Bomo lahko v prihodnosti podobno rekli za sodobni Zahod?
Kaj je ideja Zahoda, razen materialnega blagostanja?
Ravno tu je zame bistvo današnjega problema migracij. Na Zahodu kulturno nismo samozavestni; vase ne verjamemo; pogosto imamo vcepljeno slabo vest zaradi svoje zgodovine. Kaj je ideja Zahoda, razen materialnega blagostanja?
Ne verjamemo, da je naša civilizacija kakorkoli boljša od drugih. Svojih vrednot ne želimo povzdigovati. Sprejemanje priseljencev dojemamo kot nekakšno zgodovinsko kazen, pokoro za “storjeno gorje”. Takšno dojemanje izhaja predvsem iz levega političnega tabora, a tudi desni pogosto nima jasnih odgovorov in rešitev, razen preprečevanja oziroma omejevanja priseljevanja.
A to jim v veliki meri ne uspeva, priseljenci pa medtem neprestano prihajajo in pri tem ne postajajo del naše kulture. Kako tudi naj? Če še sami ne vemo, kdo smo in kaj želimo, kako naj to vedo prišleki? Zakaj bi ti želeli postati del “zlobne”, “izkoriščevalske” civilizacije brez duhovne usmeritve? Kaj jim sploh nudimo, razen bolj udobnega življenja s številnimi pravicami in dodatki?
Kdo so Slovenci?
In čeprav je ta problem morda bolj izrazit v nekdanjih kolonialnih velesilah, se mu ne moremo izogniti niti v mali državici brez imperialne zgodovine. Večina priseljencev morda pri nas res ne želi ostati, a integrirati nismo sposobni niti že dalj prisotne kulture, kot so romi.
Te obravnavamo drugače kot ostale državljane, potem pa se čudimo, zakaj so tudi rezultati drugačni. Kot je prepričan župan Novega mesta, Gregor Macedoni, če se otrok ne pošilja v osnovno šolo, se tudi ne spoštuje temeljnih družbenih vrednot. Razmere se celo aktivno slabšajo. Le kdo bi to lahko predvidel ...?
Verujmo torej sami vase, v svojo kulturo, ter prišlekom nudimo zgled, kaj pomeni biti Slovenec.
Trdno sem prepričan, da naroda ne določa genski zapis. Določajo ga jezik, kultura, zgodovina. Ter vzgoja. Tako ni ovire, ki bi preprečevala romom, ali pa morda celo Sircem ali Nigerijcem, da postanejo Slovenci. Razen nas samih. Dokler jih bomo obravnavali kot vazo iz porcelana ali pa morda smrtonosni virus, ne bodo postali del nas.
Nobene potrebe ni, da bi se priseljencev bali. Strah pred njihovo drugačnostjo po mojem prepričanju kaže na globoko nesamozavest v lastno kulturo. “Zamenjali” nas bodo le, če bomo na svojo kulturo pozabili. Seveda pa jim moramo pri vključitvi v družbo pomagati. Tako z zakoni kot z zgledom.
Verujmo torej sami vase, v svojo kulturo, ter prišlekom nudimo zgled, kaj pomeni biti Slovenec. Obravnavajmo jih kot druge državljane. Zahtevajmo integracijo. Naučimo jih našega jezika, navad in vrednot.
Seveda pa moramo pri tem najprej vedeti, kaj te vrednote sploh so ...
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Podjetje Domel o začetkih, preizkušnjah in vrednotah
Anže Logar po izstopu iz SDS napoveduje, da bo do konca leta ustanovil svojo stranko
Ali minister Poklukar resnično skrbi za našo večjo varnost?
110 let od prve svetovne vojne: Ognjeni krst je bil popoln! (15. del)
Anže Logar je izstopil iz SDS, ni pa povedal, zakaj
Suženjstvo skozi čas in krivda »belega človeka«
Ekskluzivno za naročnike
Podjetje Domel o začetkih, preizkušnjah in vrednotah
110 let od prve svetovne vojne: Ognjeni krst je bil popoln! (15. del)
Suženjstvo skozi čas in krivda »belega človeka«
Prihajajoči dogodki
Sejem Dobrote šmarske dežele
Moravške noči astronomije
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
Izbor urednika
Quo vadis, Bližnji vzhod?
12 komentarjev
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No, ti pritiski v vzi
s t.i. migranti - postajajo - vedno bolj - razvidni, tudi ne zelo zaskrbljujoči.
Glede
novih slovenskih otrok
- nekako je brezpredmetno, če o tem debatiramo
za otroke - prestari ljudje.
Problem ni tako zaskrbljujoč:
pametnni mladi Slovenci in zlasti vrle Slovenke
hitro uvidijo, da brez lastnih otrok - nimajo perspktive.
Moja cca 39 let OK računalnikarka rojeva še nove otroke,
tudi računovodkinja ima - veliko lastno družino.
Glede ljudi, ki ne znajo pametno razmišljati, so
neaktivni .... - je pa takoin tao bolje,
če otrok - nimajo. Mar ne ? l.r. Jnez KK
p.s.
ne drži pa,
da bi s Slovenci pobijali medsebojno _ kar tako:
le brezvestni, oblasti pohlepni so pobijali - šibkejše, bolj kulturne
sonarodnjake, Slovence.
Seveda so stalinistični brezvestneži umirali sami, s samopokopom, brez pogreba ....,
nihče ni žaloval za njimi itd.
Berger
Zanimivo razmišljanje. Veliko soli je v njem Menim pa da nekatere stvari, predvsem glede dodane vrednosti tujcev je vprašljivih. integracija je dvosmerni proces.
Pomemben se mi zdi stavek: Rimljan ni bil nekdo po rojstvu, temveč tisti KI JE ŽIVEL KOT RIMLJAN. To pomeni tisti, ki je sprejel način življenja, življenske vrednote in predvsem rimsko pravo .
Pa poglejmo dejstva. ravnokar prebral v nemškem " die Welt-u". V Franciji je kulturni minister prepovedal muslimanska oblačila v šolah. Ob tem navaja raziskavo, da je 53 % muslimanske mladine izjavil, DA DAJE PREDNOST ŠERIATSKEMU PRAVU pred francoskim pravom.
V Nemčiji imajo velike probleme v šolah kjer so migrantski otroci v večini. Več kot polovica jih konča osnovno šolo brez ustreznega znanja nemščine in matematike. Skoraj polovica migrantov ki so prišli v Nemčijo v letih 2015 in 16 in so delovno sposobni ne dela temveč živi od " sociale " V Nemčiji dobijo " Buergergeld" ki znaša za odrasle po novem 563 € mesečno in za otroke 460 €.
Družba je živ organizem. Vsak organizem lahko sprejme določeno število "tujkov" in to takšnih, ki so z organizmom "kompatibilni. ki jih organizem lahko absorbira.
Zapomnimo si; Rimsko cesarstvo je propadlo, ko so Rim " preplavili "barbari" iz severa, ki niso bili pripravljeni živeti kot Rimljani. To je nauk iz zgodovine
MEFISTO
Torej, odprimo migrantom vrata na stežaj, kajti oni so naša dodana vrednost.
Ni važno, koliko jih je že pri nas in koliko jih bo še prišlo, ne bomo jih šteli.
Več kot jih bo, več dodane vrednosti bodo prinesli.
Avtohtono kulturo, jezik in vero pa na smetišče naše zgodovine.
Koga briga, da bo leta 2100 Slovenec s hriba na hrib klical Slovenca, pa ga največkrat ne bo doklical.
Po komentatorjih in njih komentarjih si drznem soditi, da je kolumnist močno pretiraval. Ne prvikrat, verjetno pa tudi ne zadnjikrat.
Se Kr
Naslov izraža žal hudo zmoto in staro laž. Priseljenci nas bodo zamenjali le in samo, če bomo pozabili na Boga. Kultura brez vere je čisto impotentna, poglejmo samo sodobno modernistično "umetnost".
Katoličani (katolikos pomeni vesoljen) pa smo Božji otroci, mar ne? Znotraj ene družine pa ni več narodov.
Zakaj se že tako anksiozno in obsedeno ukvarjamo z modernističnimi ideologijami, kot je nacionalizem? In jih še celo poskušamo rešiti? Kar naj propade, kar razdira družino Božjih otrok.
Peter Klepec
re Friderik: ..Po moje že v 30 letni vojni za časa Lutra. Takrat smo se razklali...
30 letna vojna se je bila na teritoriju Nemcije. Ni prinesla razkola, ampak sozitje. Vojna sploh ni bila toliko religiozna, ampak predvsem stvar kdo bo komu placeval davke. Glavna nasprotnika sta bili dve katoliski drzavi: nemsko cesarstvo in Francija. Ko je bilo konec, so se vsi temeljito pomesali in verskih vojn od takrat naprej ni bilo vec v Evropi.
Nemske otroke ucijo v soli, da je nemski narod nastal iz germanskih, keltskih in slovanskih plemen.
jozeveli
Spoštovana Barbara, bravo! In to, da je nas strah, kaže le na to, da nismo verni. Ne ljubimo, ne zaupamo, ne verjamemo. Za to, da nas je strah, da smo nesamozavestni, da sami ne skrbimo za svoj jezik in kulturo, da sami nimamo dovolj otrok, da ne verujemo, .... niso krivi priseljenci. Oni nam kvečjemu nastavijo ogledalo in pokažejo, kako je naša vera prazna, nična, je le neka deklarativna forma, brez globine in brez zaupanja v Jezusa. In ravno ta begunski val, ki je preplavil Evropo, je razgalil vso bedo in praznino naše "vere". Zato jih ne maramo, ker je lepše biti deklarativni kristjan, brezveze nabijati proti komunistom, skrivati se za štirimi stenami v lastnem bogatstvu in lagodju, kot pa tujcu odpreti vrata, ga sprejeti in nahraniti.
Prvi korak, ki bi ga morali kristjani narediti (in s tem spodbuditi tudi naše duhovnike in škofe, naj zzaupajo in naj jih ne bo strah), je da se nehamo bati drugih in drugačnih. Da proaktivno pomagamo npr. preko Karitasa ali Rdečega križa, kakorkoli. Da tujcev ne obsojamo, da ne zganjamo histerije, če jih srečamo, da jih ne sovražimo zaradi barve kože, izgleda ali jezika. Kopljemo se v izobilju, živimo v prevelikih hišah, ki so na pol prazne, kupujemo drage avtomobile, trošimo na nepotrebna oblačila, na draga potovanja, ne skrbimo več za stare in bolne, odlagamo jih v domove, tečemo za zaslužkom, častimo kapital, .... a za te ljudi ne najdemo ali nočemo urediti primernih in človeku dostojnih bivališč, nočemo jim dati dela. Nočemo jim dati piti, ko so k nam prišli žejni.
PW-Tacka
Kdo pravi da nočemo..... Oni ne potrkajo na naša vrata, vstopijo brez pozdrava, mi pa jim damo streho, posteljo, obleko, hranimo jih, oskrbujemo.... Če to želimo ali ne. Marsikateri upokojenec, ki je delal celo življenje bi bil vesel samo enega obroka na dan, kot ga dobijo prišleki. In kako izkazujejo hvaležnost za to, da smo jih sprejeli jih nahranili in napojili❓je morda kakšen avtobus krenil proti poplavljenim območjem v želji, da prišleki spoznajo ljudi, jim v zahvalo pomagajo, lopato in metlo bi naj znali uporabljati. NE, raje v skupinah odhajajo na potep po centru mesta. Žal vse to vidim, saj se vozim mimo AD.
BARBARA RAKUN
Vsa pohvala avtorju za tale članek, z vsem se strinjam. In tudi jaz tako mislim:
"Trdno sem prepričan, da naroda ne določa genski zapis. Določajo ga jezik, kultura, zgodovina. Ter vzgoja. Tako ni ovire, ki bi preprečevala romom, ali pa morda celo Sircem ali Nigerijcem, da postanejo Slovenci. Razen nas samih. Dokler jih bomo obravnavali kot vazo iz porcelana ali pa morda smrtonosni virus, ne bodo postali del nas.
Nobene potrebe ni, da bi se priseljencev bali. Strah pred njihovo drugačnostjo po mojem prepričanju kaže na globoko nesamozavest v lastno kulturo. “Zamenjali” nas bodo le, če bomo na svojo kulturo pozabili. Seveda pa jim moramo pri vključitvi v družbo pomagati. Tako z zakoni kot z zgledom."
Strah je največji pokazatelj tega, kako sebe nimamo radi, kako imamo slabo samopodobo in samospoštovanje. Nismo ponosni, smo pohlevni, gre nam samo za trenutno udobje.
Strah je bil prisoten v koroni, po poplavah, ob krizah itd., ampak najbolj se morajo ljudje bati samega sebe, to je resnica.
Friderik
V Sloveniji nas manjka najmanj milijon. Primanjkuje nam delavcev na raznih področjih. Samo novinarjev in drugih podobnih družboslovcev je preveč. Tako manjka krovcev, električarjev, vodovodarjev, medicinskih sester, negovalk, zdravnikov, inžinirjev , učiteljic in tako dalje. Ali jih bomo uvozili in od kod? Kdo si sploh želi našo destinacijo? Kdo sploh želi na novo postati Slovenec? Konkurenčne države, ki jim ravno tako manjka delovne sile so že same dodobra spraznile balkanski bazen. Zato so Romunijo in Bolgarijo sploh sprejeli v EU. Ali bomo uvozili Indijce? Oni še imajo dovolj otrok.
Friderik
" Kaj sploh so naše vrednote?" To je temeljno vprašanje. Kaj bi se odkrilo, če bi bili brutalno iskreni pri iskanju odgovora na to vprašanje? Ali je na primer ( res samo za primer) sovraštvo do ene politične opcije del naše kulture?
Friderik
Kontinent smo si uničili že malo prej, kot v dveh svetovnih vojnah. Po moje že v 30 letni vojni za časa Lutra. Takrat smo se razklali.
Friderik
To je pa zelo dober članek! Čestitke avtorju!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.