Propadli projekti ministrice Anje Kopač Mrak, prvič: odpis dolgov
V nedavnem komentarju o Anji Kopač Mrak, ministrici, ki zapravlja denar za reševanje neobstoječih problemov, smo naredili splošen pregled nekaterih njenih zgrešenih projektov. Sedaj bomo v več ločenih prispevkih analizrali vsakega posebej.
Začenjamo z razvpitim odpisom dolgov.
Zagotovo se spomnite pompoznih najav tega napovedanega "superprojekta", ki naj bi rešil mnoge socialne stiske. Po poteku januarskega roka za dogovor med upniki in prosilci za odpis postaja jasno, da je od pompozne medijske propagande v praksi ostalo bore malo.
Projekt enkratnega odpisa dolgov je bil samo eden izmed treh ukrepov v Paketu pomoči, ki ga je vlada začela avgusta 2015. Ministrica je po nasvete hodila k hrvaški kolegici, kjer so s podobnim projektom začeli že prej.
Po foto terminu v Križankah so začele pristopati občine, energetska, komunalna in druga podjetja. Sporazum je podpisalo 120 občin in 93 podjetij. Do konca januarja so podjetja in posamezniki, ki so zaprosili za odpis dolgov in izpolnjevali predpisane pogoje, lahko podpisali sporazum o oprostitvi terjatev. Na ministrstvu so ob pripravi projekta pričakovali, da bo takih sporazumov okoli 100.000.
Na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je prišla leta 2008 kot državna sekretarka v Pahorjevi vladi.
Zadnjih 7 let soustvarja družinsko in delovno politiko. Poleg tega si pregovorno ves čas intenzivno prizadeva za bolj socialno državo, od njenega nastopa kot ministrica leta 2013 pa aktivno deluje tudi na področju enakih možnosti, ki jih je takoj ob nastopu mandata tudi dodala v ime ministrstva.
Odziv katastrofalno slab
V Sloveniji pod postavljenim pragom revščine živi okoli 300.000 ljudi. Pričakovali bi, da bo v trenutku, ko bo država ponudila roko in organizirala množični odpis dolgov, naval za obrazce vsaj tako velik, da bo sesul strežnik ministrstva. A zgodilo se je ravno nasprotno.
Po treh mesecih od začetka projekta so v medijih zaokrožile sila skromne številke prosilcev za odpis dolgov. Število tistih, ki so ustrezali kriterijem in oddali vlogo, ki je bila odobrena, je bila takrat okoli 150. Ne 100.000, ampak 150. Krivdo za tako porazno številko je novembra lani ministrstvo videlo v pomanjkanju družbene odgovornosti tistih podjetij, občin in drugih organizacij, ki do takrat k projektu še niso pristopila.
Se je situacija od novembra do februarja kaj spremenila?
Ministrstvo pravi, da trenutno še zbira končne podatke, koliko ljudi je prosilo za odpis, koliko ljudem je bil odpis odobren in kakšna je skupna višina odpisanih sredstev.
Znana pa je skupna višina dolgov, ki jih je odpisala Finančna uprava Republike Slovenije. FURS je odobril vloge 133 posameznikom, v skupni vrednosti 4051,39 €.
Kje so vzroki za tak slab odziv?
Poglejmo najprej, kakšne pogoje je postavilo ministrstvo za možnost sodelovanja v projektu.
“Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadarkoli v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos (2015, op.a.) prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov.
Socialno ogroženi lahko zaprosijo le za odpis terjatev, ki so starejše od enega leta in ne presegajo 50 evrov.”
VZROK ŠT. 1: Problematičen je že časovni okvir. Zakaj bi imeli možnost odpisa dolgov samo socialno ogroženi med 1. januarjem in 30. junijem? Ministrica si prizadeva za enake možnosti, pri časovnem okviru pa gre za očitno diskriminacijo. Poleg tega kriterijev, ki jih je navedlo ministrstvo, gotovo ne izpolnjuje 100.000 ljudi.
VZROK ŠT. 2.: Odpis omejen na največ 50 €, dolgovi pa morajo biti starejši od enega leta. Ko položnice za vodo, elektriko itd. ne plačamo, hitro dobimo opomin, kmalu lahko sledi odklop, morda celo deložacija. Verjetno ni ravno veliko podjetij, ki bi nas kreditiralo eno leto, hkrati pa ne metalo iz stanovanj. Položnice tako slej ko prej plačamo, če ne želimo postati brezdomci. V tem primeru je šlo torej bolj za tiste dolgove, ki so bili "neizterljivi".
VZROK ŠT. 3: Kriteriji, obrazci, upniki
Marsikomu so bili že kriteriji, kdo je do odpisa upravičen, nerazumljivi. K temu dodamo še iskanje obrazcev ter iskanje podjetij in občin, ki so k projektu pristopile. Poleg tega je socialno ogroženi osebi iskanje močno olajšano, če ima pri sebi internet. Nato sledi še izpolnjevanje vlog (seveda za vsakega upnika posebej), nato pa mučno čakanje na odgovore. Verjemite, da večina Slovencev glede na izkušnje raje poišče (si izposodi) tistih 50€, kot gre čez celotno birokratsko proceduro.
Za projekt zapravljali davkoplačevalski denar €
Za predstavitev projekta javnosti, oglaševanje in plačila vseh sodelujočih na projektu, naj bi ministrstvo po nekaterih virih zapravilo kar nekaj nejaj davkoplačevalskega denarja, po izračunih nekaterih celo 8 milijonov €. Do številke se je dokopal bloger Marko. V to ni všteta vsota, ki jo je ministrstvo predvidelo za odpise dolgov posameznikov do državnih oz. javnih ustanov. Vrtoglave številke ministrstvo zaenkrat ni ne potrdilo ne zanikalo.
[su_note]Preberite še:
Anja Kopač Mrak, ministrica, ki zapravlja denar za neobstoječe probleme
O enakosti in enakopravnosti ali negativna selekcija po slovensko
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odločno zavračamo zavajajoče trditve glede porabe sredstev za projekt odpisa dolgov, ki jih zapisal novinar Rok Trdan, Ministrstvo je za izvajanja ukrepa paketa pomoči, ki vključuje odpis dolgov, namenilo skupaj 49.597,88 evrov. Skupen znesek vključuje izdelavo in oblikovanje spletnega informacijskega portala "Paket pomoči" ter zasnova promocijske brošure v znesku 13.798,20 €. Za analizo podatkov in izdelavo elektronske aplikacije za pregled upravičenosti oseb po Zakonu o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD) v znesku 35.799,68 €.
Pojasnilo uredništva:
Ocena, ki jo je navedel avtor prispevka, ne vključuje zgolj neposrednih stroškov za izvedbo in promocijo projekta "odpis dolgov", ki jih zgoraj navaja ministrstvo, ampak tudi oceno stroškov projekta v okviru opravljenih rednih delovnih nalog, ki so jih v zvezi s projektom opravili državni uradniki, plačani iz davkoplačevalskega denarja ter materialnimi stroški, ki so pri tem nastali (kot je pri svojem izračunu upošteval bloger Marko M., katerega smo navajali).
Glede tega smo na ministrstvo poslali prošnjo po okvirni oceni, koliko državnih uradnikov je neposredno in posredno delalo na projektu oz. opravljalo z njim povezane naloge, koliko delovnih ur je bilo opravljenih, kakšni so bili okvirni materialni stroški glede tega, stroški usposabljanj, izobraževanj itd.
Z ministrstva so nam odgovorili, da je na projektu delalo "nekaj zaposlenih," da z okvirnim številom opravljenih delovnih ur za projekt "ne razpolagajo" in da je bilo vse našteto izvedli redno zaposleni na MDDSZ.
1 komentar
hladnikp
Sicer sem predvideval, da bo za projekt zaslužili priskledniki mnog več, kot bodo odpisali.
Tako poraznega rezultata, pa vseeno nisem pričakoval.
Verjetno bodo tem parim ki so odobril izplačilo, to izvedli tik pred naslednjimi volitvami. Za ta denar bodo moral pa še brezplačno nastopat v njihovem spotu o uspešni pomoči socialno šibkim.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.