Rajko Gerič: RTV je prevelik, porabi preveč denarja in se ukvarja z zadevami, ki tja verjetno ne sodijo (1.del)
POSLUŠAJ ČLANEK
V času ko se v Sloveniji pripravlja sprememba medijske zakonodaje, vključno z zakonodajo na področju nacionalne Radiotelevizije Slovenija, smo na Domovini za pogovor zaprosili izkušenega novinarskega operativca, Rajka Geriča.
Rajko Gerič je svojo novinarsko pot začel Na RTV Slovenija, kmalu po osamosvojitvi. V javni RTV hiši je prehodil vse stopničke, ki jih novinar tam lahko prehodi, od sindikata do odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija.
Leta 2012 je na noge pomagal postaviti nastajajočo Planet TV, kjer je bil dve leti odgovorni urednik, še naprej pa tam opravlja delo novinarja in urednika.
V prvem delu intervjuja smo se pogovarjali predvsem o nacionalni radioteleviziji, v drugem delu, ki bo na Domovini objavljen jutri, pa se bomo dotaknili novinarskega poklica in s tem povezanih izzivov na splošno.
Nacionalna radiotelevizija nas te dni preko promocijskih spotov športnikov, kulturnikov, znanstvenikov in ostalih prepričuje v svojo pomembnost, kakovost, predvsem pa nenadomestljivost. Kako komentirate to akcijo?
Logično je, da jo na RTV Slovenija izvajajo. RTV Slovenija kot javni zavod skuša upravičiti svoj obstoj. Zato, da ohranjajo svoj položaj oz. status, ki ga RTV ima, morajo v javnosti zbuditi občutek o nujnosti, prepotrebnosti in vrhunskosti javnega zavoda. Ali bodo uspeli prepričati tiste, ki o tem odločajo, je pa drugo vprašanje.
Ali Slovenija potrebuje javno RTV hišo ali se strinjate s tistimi, ki menijo, da naj se RTV prispevek ukine in naj se RTV Slovenija financira »na trgu«?
RTV Slovenija kot taka se na trgu ne more financirati. Redko katera javna televizija se lahko, še posebej v razmerah, ki na medijskem trgu vladajo danes. Konkurenca je res velika, medijski prostor pa je zelo razbit. V takih okoliščinah javna RTV brez nekega davka oz. prispevka ne more preživeti.
Veliko vprašanje pa je, ali od javne RTV za ta obvezni prispevek gledalci oz. tisti, ki jo plačujemo, dobimo dovolj. Mislim, da država potrebuje javno televizijo, ampak potrebuje drugačno javno televizijo.
Kakšno drugačno?
Če pogledamo, komu javna televizija služi danes, je veliko vprašanje, a sploh še zadovoljuje potrebe gledalcev in sledi razmeram na trgu, ali samo ohranja status quo.
Javna televizija je preveč glomazna, v njej preveč ljudi naredi premalo programa. Ogromno denarja, ki ga RTV pobere z naročnino, gre za plače in posledično ga premalo ostane za program. Tak program pa ne more biti dober. RTV se vrti v krogu, v katerem sama sebe prepričuje, kako je enkratna. Prepričani so, da si za to, kar ponujajo, danes zaslužijo še več denarja, program pa je čedalje slabši in ima vse manj programskih vsebin.
Tukaj govorim o informativnem, kulturnem, zabavnem in nenazadnje tudi športnem programu. Mislim, da gledalci, ki jih omenjena področja zanimajo, ne morejo biti zadovoljni s tem, kar jim javna televizija ponuja za to, kar morajo oni plačevati. Za denar, ki ga imajo danes, bi lahko ustvarili več boljših vsebin z manj zaposlenimi.
Kateri bi bili ključni potrebni koraki za izboljšanje trenutnega stanja. Kaj bi storili, če bi imeli škarje in platno v svojih rokah?
Z izkušnjo postavljanja na noge nove televizije Planet TV lahko mirno rečem, da se da z veliko manj kadra in denarja ustvarjati zelo kakovostne programe. Racionalizacija in optimizacija sta dve besedi, ki sta na RTV-ju skoraj kletvici. Govorim iz lastnih izkušenj.
Štiri leta sem bil odgovorni urednik, vodil sem kolektiv 250 ljudi in dobro vem, kaj pomeni, če želiš doseči spremembe. Na javnem zavodu naletiš na precejšen odpor, ker se ljudje nočejo sprijazniti s tem, da mediji, televizija in družbena realnost niso več taki, kot so bili pred dvajsetimi leti. Da je treba sprejeti razvoj, tehnološke rešitve in dejstvo, da to, kar so včasih počeli štirje, danes lahko opravi eden. Dokler tega ne bodo razumeli, bo RTV v izgubi z vse slabšim programom.
Največ očitkov leti na informativni program. Sami ste bili odgovorni urednik informativnega programa na RTV Slovenija. Se del slovenske javnosti upravičeno počuti zapostavljenega, celo neupravičeno napadanega s strani informativnega programa RTV Slovenija, ki ga je pa vseeno primoran plačevati? Kako gledate na te očitke?
Jasno je, da so ljudje z informativnim programom nezadovoljni, saj premalo dela na tem, da bi zaobjel več različnih mnenj, premalo delajo na soočenjih, na informiranju javnosti o različnih pogledih.
Oni si vzamejo eno smer in temu sledijo. To pa iritira del javnosti, ki posledično ne pride do glasu, ki ni seznanjen z mnenji strokovnjakov, ki jih smatra za relevantne. RTV dela napako, da se ne odpira in išče dodatnih mnenj. Namesto tega pa ustvarja interpretacije zgodb, ki so lahko ocenjene kot povsem subjektivne, enostranske, zavajajoče. Za mnoge to žal tudi v resnici drži. Tukaj hodijo po tankem ledu.
Vlada pripravlja spremembo medijske zakonodaje, med drugim tudi nov zakon o RTV Slovenija. Kako komentirate predlog zakona?
Če bi resnično želeli RTV rešiti iz krempljev politike in se približati modelu BBC, ki velja za nekakšen vzor dovolj neodvisne medijske hiše, je recept dokaj enostaven. Mislim pa, da tega ne bi podprla nobena politika, ne leva ne desna.
RTV bi se moral izključiti iz javnega sektorja. Nestimulativne plače ubijajo kreativnost in inovativnost tistih, ki na RTV-ju dobro delajo. Ko vidijo, da so vsi enako plačani, tudi bolj zagnanim delovna vnema pade. Kot predsednik sindikata sem se boril za to, da RTV Slovenija ne bi vključili v sistem plač v javnem sektorju. S kolegom Urošem Slakom sva šla v parlament, da bi dosegla zakonsko izjemo. Predlog ni bil sprejet. V tem sistemu je težko nagrajevati tiste, ki dobro delajo.
RTV prispevek bi morali preoblikovati tako, da bi bila z zakonom določena višina prispevka, ki se avtomatično usklajuje z inflacijo, ne glede na to, katera opcija je na oblasti. S tem se onemogoči vpliv politike na vodstvo RTV na način: »Zvišamo vam naročnino, če boste delali kot bomo mi rekli.«
Vodstvo RTV bi za vsako leto lahko vnaprej izračunali svoje prejemke in jih ustrezno razdelili. Imeli bi stabilen vir financiranja.
Ukinil bi reklame. Menim, da na javno RTV reklame ne sodijo. To bi lahko tudi bila konkurenčna prednost pred drugimi televizijami. Za reklame pa naj se potegujejo mediji na trgu. S tem se RTV razbremeni tudi pritiska oglaševalcev, na katere tudi ne smemo pozabiti. Včasih gospodarski subjekti predstavljajo še hujši pritisk na medije od same politike.
Iz organov upravljanja bi umaknil vse politike. V zadnjih petnajstih letih so bili na čelu programskega sveta trije z vrha stranke SD. Trenutno je vpliv politike prek nadzornih organov premočan.
Po umiku politike iz RTV pa lahko njeno vodenje prepustimo menedžerjem in medijskim strokovnjakom, ki to znajo delati in ki nadzornemu svetu odgovarjajo z rezultati in s premoženjem. Po oddajah bi tudi morali določiti ciljne gledanosti in če jih ne bi dosegli, kaj ukreniti. Zakaj bi delal program, če ga nihče ne gleda. Danes se z gledanostjo za večino programa ne ukvarja dovolj. Poslanstvo zavoda bi moralo biti zadovoljevanje potreb gledalcev.
Kako bi potem imenovali programski svet, da bi dosegli umik politike z RTV Slovenija? Danes večino svetnikov imenuje državni zbor.
Državni zbor nekatere svetnike imenuje neposredno, ampak to ni edini problem. Podsistemi preko društev in organizacij pripeljejo svoje strankarske kadre v programski svet. Primer je »večni« predsednik programskega sveta Janez Kocijančič (Olimpijski komite), pa Pikalo in podobni.
Od programskega sveta kakšne velike koristi niti ne vidim. Je kot en slab posnetek državnega zbora. Programski svet se običajno sprevrže v neko politično telo, ki debatira politično. Javni zavod naj ima dobro usposobljeno vodstvo in nadzorni svet. Programski svet bi ukinil. Tam gre bolj za bitko, kdo bo imel večino, da bo lahko pritiskal na direktorja in odgovorne urednika, saj jih programski svet lahko odstavi. Pristojnosti, ki jih trenutno ima Programski svet, pa bi prevzel Nadzorni svet.
Kako gledate na predlog, da bi se 8 % RTV naročnine razdelilo še med STA in druge medije?
Denar, ki je za RTV, naj bo za RTV. Lahko ga je tudi manj kot zdaj, samo naj bo jasno, koliko ga je, da lahko dolgoročno načrtujejo. Ne vidim smisla, da pobereš denar v imenu RTV-ja potem pa ga daš nekomu drugemu. Drugo pa naj se financira od drugod. Trenutni predlog je odličen vir sporov, koliko naj kdo dobi.
Pred nekaj tedni je bil na to temo tudi posvet pri predsedniku republike. Ste ob spreminjanju posveta slišali kakšno koristno rešitev, ki bi jo bilo pri spremembi medijske zakonodaje vredno upoštevati?
Politikov sem se o RTV Slovenija že naveličal poslušati. Večina udeležencev na posvetu so bili politiki, pa tudi drugi sogovorniki me niso posebej prepričali. Razprava je bila zelo pričakovana, prepričljiva pa malo manj.
Moje mnenje se ne pokriva z nobenim od razpravljavcev. Če želimo res neodvisen javni servis, bi morali slediti prej omenjenim rešitvam, vse ostalo pa je popravljanje obstoječega stanja, ki je slabo.
RTV je prevelik, porabi preveč denarja in se ukvarja z zadevami, ki tja verjetno ne sodijo (orkestri, programi, ki so namenjeni tako ozki publiki, da bi se verjetno to dalo rešiti na drug način).
Ali naročnina na 54 izvodov tednika Mladina, o čemer smo pisali na Domovini, odraža dejanske novinarske potrebe, ali gre za kaj drugega? Kako komentirate naročnino samo na Mladino v višini 12.000 evrov?
Če podatek drži, je to po mojem škandal. Očitno je, da gre za financiranje Mladine. Jaz ne vidim razloga, zakaj bi katerikoli časopis ali revijo naročal v tiskani obliki, sploh pa ne 54 izvodov. Zakaj bi to kdo rabil in plačeval? Novinarji za svoje delo potrebujejo spletni dostop do medijev, za vsako redakcijo kakšnega, da se lahko pogleda, kaj pišejo drugi mediji, če pa želijo novinarji prebirati katerokoli revijo, pa naj gredo v trafiko in jo kupijo.
Kot odgovorni urednik sem ukinil večino tiskanih časopisov, ker sem prepričan, da so nepotrebni. V 90-tih smo imeli vsi novinarji vsak svoj izvod Dela. Ampak takrat še ni bilo digitalizacije. Danes pa ne vidim razloga, zakaj bi komurkoli RTV kupoval tiskano izdajo. Naj kupijo spletni dostop in je to to.
Kakšen je po vašem mnenju realen vpliv politike na RTV Slovenija? Je največji problem programski svet?
Mislim, da je večji neformalni vpliv. To ne izgleda tako, da nekdo iz programskega sveta pokliče. Politika poskrbi, da imajo znotraj uredništev poznanstva, stike s tistimi, ki odločajo in preko njih skušajo lansirati vsebine, ki jih želijo spraviti v javnosti.
Tudi sami novinarji so v stiku s politiko in politika bo prek njih vselej skušala plasirati svoje zgodbe. To ni nič nenavadnega, tako se ta igra igra. Ne zdi se mi problematično, če dobi novinar informacije od poslanske skupine. Novinarji pa morajo znati ovrednotiti in preverjati tako pridobljene informacije. Vprašati se moraš, zakaj ti je politik neko informacijo dal. Kakšno korist ima od tega? Zastonj informacij ne daje nihče in delo novinarjev ni prenašanje političnih informacij ampak njihovo preverjanje in vrednotenje.
Večino informacij plasira politika ali pa gospodarstvo. Novinar pa mora to znati ovrednotiti. Tega se pa pogosto žal ne dela. To je naloga urednikov in vodstva. Če oni to zahtevajo, novinarji točno vedo, kako se to dela. Če pa novinar dobi občutek, da je v redu, če samo pove, kar pove nek politik, brez preverjanja dejstev in postavljanja v kontekst, medij hitro postane pristranski.
Rajko Gerič je svojo novinarsko pot začel Na RTV Slovenija, kmalu po osamosvojitvi. V javni RTV hiši je prehodil vse stopničke, ki jih novinar tam lahko prehodi, od sindikata do odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija.
Leta 2012 je na noge pomagal postaviti nastajajočo Planet TV, kjer je bil dve leti odgovorni urednik, še naprej pa tam opravlja delo novinarja in urednika.
V prvem delu intervjuja smo se pogovarjali predvsem o nacionalni radioteleviziji, v drugem delu, ki bo na Domovini objavljen jutri, pa se bomo dotaknili novinarskega poklica in s tem povezanih izzivov na splošno.
Nacionalna radiotelevizija nas te dni preko promocijskih spotov športnikov, kulturnikov, znanstvenikov in ostalih prepričuje v svojo pomembnost, kakovost, predvsem pa nenadomestljivost. Kako komentirate to akcijo?
Logično je, da jo na RTV Slovenija izvajajo. RTV Slovenija kot javni zavod skuša upravičiti svoj obstoj. Zato, da ohranjajo svoj položaj oz. status, ki ga RTV ima, morajo v javnosti zbuditi občutek o nujnosti, prepotrebnosti in vrhunskosti javnega zavoda. Ali bodo uspeli prepričati tiste, ki o tem odločajo, je pa drugo vprašanje.
Ali Slovenija potrebuje javno RTV hišo ali se strinjate s tistimi, ki menijo, da naj se RTV prispevek ukine in naj se RTV Slovenija financira »na trgu«?
RTV Slovenija kot taka se na trgu ne more financirati. Redko katera javna televizija se lahko, še posebej v razmerah, ki na medijskem trgu vladajo danes. Konkurenca je res velika, medijski prostor pa je zelo razbit. V takih okoliščinah javna RTV brez nekega davka oz. prispevka ne more preživeti.
Veliko vprašanje pa je, ali od javne RTV za ta obvezni prispevek gledalci oz. tisti, ki jo plačujemo, dobimo dovolj. Mislim, da država potrebuje javno televizijo, ampak potrebuje drugačno javno televizijo.
Javna televizija je preveč glomazna, v njej preveč ljudi naredi premalo programa.
Kakšno drugačno?
Če pogledamo, komu javna televizija služi danes, je veliko vprašanje, a sploh še zadovoljuje potrebe gledalcev in sledi razmeram na trgu, ali samo ohranja status quo.
Javna televizija je preveč glomazna, v njej preveč ljudi naredi premalo programa. Ogromno denarja, ki ga RTV pobere z naročnino, gre za plače in posledično ga premalo ostane za program. Tak program pa ne more biti dober. RTV se vrti v krogu, v katerem sama sebe prepričuje, kako je enkratna. Prepričani so, da si za to, kar ponujajo, danes zaslužijo še več denarja, program pa je čedalje slabši in ima vse manj programskih vsebin.
Tukaj govorim o informativnem, kulturnem, zabavnem in nenazadnje tudi športnem programu. Mislim, da gledalci, ki jih omenjena področja zanimajo, ne morejo biti zadovoljni s tem, kar jim javna televizija ponuja za to, kar morajo oni plačevati. Za denar, ki ga imajo danes, bi lahko ustvarili več boljših vsebin z manj zaposlenimi.
Kateri bi bili ključni potrebni koraki za izboljšanje trenutnega stanja. Kaj bi storili, če bi imeli škarje in platno v svojih rokah?
Z izkušnjo postavljanja na noge nove televizije Planet TV lahko mirno rečem, da se da z veliko manj kadra in denarja ustvarjati zelo kakovostne programe. Racionalizacija in optimizacija sta dve besedi, ki sta na RTV-ju skoraj kletvici. Govorim iz lastnih izkušenj.
Štiri leta sem bil odgovorni urednik, vodil sem kolektiv 250 ljudi in dobro vem, kaj pomeni, če želiš doseči spremembe. Na javnem zavodu naletiš na precejšen odpor, ker se ljudje nočejo sprijazniti s tem, da mediji, televizija in družbena realnost niso več taki, kot so bili pred dvajsetimi leti. Da je treba sprejeti razvoj, tehnološke rešitve in dejstvo, da to, kar so včasih počeli štirje, danes lahko opravi eden. Dokler tega ne bodo razumeli, bo RTV v izgubi z vse slabšim programom.
Največ očitkov leti na informativni program. Sami ste bili odgovorni urednik informativnega programa na RTV Slovenija. Se del slovenske javnosti upravičeno počuti zapostavljenega, celo neupravičeno napadanega s strani informativnega programa RTV Slovenija, ki ga je pa vseeno primoran plačevati? Kako gledate na te očitke?
Jasno je, da so ljudje z informativnim programom nezadovoljni, saj premalo dela na tem, da bi zaobjel več različnih mnenj, premalo delajo na soočenjih, na informiranju javnosti o različnih pogledih.
Oni si vzamejo eno smer in temu sledijo. To pa iritira del javnosti, ki posledično ne pride do glasu, ki ni seznanjen z mnenji strokovnjakov, ki jih smatra za relevantne. RTV dela napako, da se ne odpira in išče dodatnih mnenj. Namesto tega pa ustvarja interpretacije zgodb, ki so lahko ocenjene kot povsem subjektivne, enostranske, zavajajoče. Za mnoge to žal tudi v resnici drži. Tukaj hodijo po tankem ledu.
Vlada pripravlja spremembo medijske zakonodaje, med drugim tudi nov zakon o RTV Slovenija. Kako komentirate predlog zakona?
Če bi resnično želeli RTV rešiti iz krempljev politike in se približati modelu BBC, ki velja za nekakšen vzor dovolj neodvisne medijske hiše, je recept dokaj enostaven. Mislim pa, da tega ne bi podprla nobena politika, ne leva ne desna.
RTV bi se moral izključiti iz javnega sektorja. Nestimulativne plače ubijajo kreativnost in inovativnost tistih, ki na RTV-ju dobro delajo. Ko vidijo, da so vsi enako plačani, tudi bolj zagnanim delovna vnema pade. Kot predsednik sindikata sem se boril za to, da RTV Slovenija ne bi vključili v sistem plač v javnem sektorju. S kolegom Urošem Slakom sva šla v parlament, da bi dosegla zakonsko izjemo. Predlog ni bil sprejet. V tem sistemu je težko nagrajevati tiste, ki dobro delajo.
RTV prispevek bi morali preoblikovati tako, da bi bila z zakonom določena višina prispevka, ki se avtomatično usklajuje z inflacijo, ne glede na to, katera opcija je na oblasti. S tem se onemogoči vpliv politike na vodstvo RTV na način: »Zvišamo vam naročnino, če boste delali kot bomo mi rekli.«
Vodstvo RTV bi za vsako leto lahko vnaprej izračunali svoje prejemke in jih ustrezno razdelili. Imeli bi stabilen vir financiranja.
Ukinil bi reklame. Menim, da na javno RTV reklame ne sodijo. To bi lahko tudi bila konkurenčna prednost pred drugimi televizijami. Za reklame pa naj se potegujejo mediji na trgu. S tem se RTV razbremeni tudi pritiska oglaševalcev, na katere tudi ne smemo pozabiti. Včasih gospodarski subjekti predstavljajo še hujši pritisk na medije od same politike.
Iz organov upravljanja bi umaknil vse politike. V zadnjih petnajstih letih so bili na čelu programskega sveta trije z vrha stranke SD. Trenutno je vpliv politike prek nadzornih organov premočan.
V zadnjih petnajstih letih so bili na čelu programskega sveta trije z vrha stranke SD. Trenutno je vpliv politike prek nadzornih organov premočan.
Po umiku politike iz RTV pa lahko njeno vodenje prepustimo menedžerjem in medijskim strokovnjakom, ki to znajo delati in ki nadzornemu svetu odgovarjajo z rezultati in s premoženjem. Po oddajah bi tudi morali določiti ciljne gledanosti in če jih ne bi dosegli, kaj ukreniti. Zakaj bi delal program, če ga nihče ne gleda. Danes se z gledanostjo za večino programa ne ukvarja dovolj. Poslanstvo zavoda bi moralo biti zadovoljevanje potreb gledalcev.
Kako bi potem imenovali programski svet, da bi dosegli umik politike z RTV Slovenija? Danes večino svetnikov imenuje državni zbor.
Državni zbor nekatere svetnike imenuje neposredno, ampak to ni edini problem. Podsistemi preko društev in organizacij pripeljejo svoje strankarske kadre v programski svet. Primer je »večni« predsednik programskega sveta Janez Kocijančič (Olimpijski komite), pa Pikalo in podobni.
Od programskega sveta kakšne velike koristi niti ne vidim. Je kot en slab posnetek državnega zbora. Programski svet se običajno sprevrže v neko politično telo, ki debatira politično. Javni zavod naj ima dobro usposobljeno vodstvo in nadzorni svet. Programski svet bi ukinil. Tam gre bolj za bitko, kdo bo imel večino, da bo lahko pritiskal na direktorja in odgovorne urednika, saj jih programski svet lahko odstavi. Pristojnosti, ki jih trenutno ima Programski svet, pa bi prevzel Nadzorni svet.
Kako gledate na predlog, da bi se 8 % RTV naročnine razdelilo še med STA in druge medije?
Denar, ki je za RTV, naj bo za RTV. Lahko ga je tudi manj kot zdaj, samo naj bo jasno, koliko ga je, da lahko dolgoročno načrtujejo. Ne vidim smisla, da pobereš denar v imenu RTV-ja potem pa ga daš nekomu drugemu. Drugo pa naj se financira od drugod. Trenutni predlog je odličen vir sporov, koliko naj kdo dobi.
Pred nekaj tedni je bil na to temo tudi posvet pri predsedniku republike. Ste ob spreminjanju posveta slišali kakšno koristno rešitev, ki bi jo bilo pri spremembi medijske zakonodaje vredno upoštevati?
Politikov sem se o RTV Slovenija že naveličal poslušati. Večina udeležencev na posvetu so bili politiki, pa tudi drugi sogovorniki me niso posebej prepričali. Razprava je bila zelo pričakovana, prepričljiva pa malo manj.
Moje mnenje se ne pokriva z nobenim od razpravljavcev. Če želimo res neodvisen javni servis, bi morali slediti prej omenjenim rešitvam, vse ostalo pa je popravljanje obstoječega stanja, ki je slabo.
RTV je prevelik, porabi preveč denarja in se ukvarja z zadevami, ki tja verjetno ne sodijo (orkestri, programi, ki so namenjeni tako ozki publiki, da bi se verjetno to dalo rešiti na drug način).
Ali naročnina na 54 izvodov tednika Mladina, o čemer smo pisali na Domovini, odraža dejanske novinarske potrebe, ali gre za kaj drugega? Kako komentirate naročnino samo na Mladino v višini 12.000 evrov?
Če podatek drži, je to po mojem škandal. Očitno je, da gre za financiranje Mladine. Jaz ne vidim razloga, zakaj bi katerikoli časopis ali revijo naročal v tiskani obliki, sploh pa ne 54 izvodov. Zakaj bi to kdo rabil in plačeval? Novinarji za svoje delo potrebujejo spletni dostop do medijev, za vsako redakcijo kakšnega, da se lahko pogleda, kaj pišejo drugi mediji, če pa želijo novinarji prebirati katerokoli revijo, pa naj gredo v trafiko in jo kupijo.
Kot odgovorni urednik sem ukinil večino tiskanih časopisov, ker sem prepričan, da so nepotrebni. V 90-tih smo imeli vsi novinarji vsak svoj izvod Dela. Ampak takrat še ni bilo digitalizacije. Danes pa ne vidim razloga, zakaj bi komurkoli RTV kupoval tiskano izdajo. Naj kupijo spletni dostop in je to to.
Politika poskrbi, da imajo znotraj uredništev poznanstva, stike s tistimi, ki odločajo in preko njih skušajo lansirati vsebine, ki jih želijo spraviti v javnosti.
Kakšen je po vašem mnenju realen vpliv politike na RTV Slovenija? Je največji problem programski svet?
Mislim, da je večji neformalni vpliv. To ne izgleda tako, da nekdo iz programskega sveta pokliče. Politika poskrbi, da imajo znotraj uredništev poznanstva, stike s tistimi, ki odločajo in preko njih skušajo lansirati vsebine, ki jih želijo spraviti v javnosti.
Tudi sami novinarji so v stiku s politiko in politika bo prek njih vselej skušala plasirati svoje zgodbe. To ni nič nenavadnega, tako se ta igra igra. Ne zdi se mi problematično, če dobi novinar informacije od poslanske skupine. Novinarji pa morajo znati ovrednotiti in preverjati tako pridobljene informacije. Vprašati se moraš, zakaj ti je politik neko informacijo dal. Kakšno korist ima od tega? Zastonj informacij ne daje nihče in delo novinarjev ni prenašanje političnih informacij ampak njihovo preverjanje in vrednotenje.
Večino informacij plasira politika ali pa gospodarstvo. Novinar pa mora to znati ovrednotiti. Tega se pa pogosto žal ne dela. To je naloga urednikov in vodstva. Če oni to zahtevajo, novinarji točno vedo, kako se to dela. Če pa novinar dobi občutek, da je v redu, če samo pove, kar pove nek politik, brez preverjanja dejstev in postavljanja v kontekst, medij hitro postane pristranski.
Preberite tudi drugi del intervjuja z Rajkom Geričem: Ne poznam desnih in levih novinarjev, le dobre in slabe.
Zadnje objave
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Resnica o prepovedanem mitingu resnice
1. 12. 2024 ob 18:50
Msgr. Renato Podbersič: Brez dobrega čtiva kot narod ne bomo obstali
1. 12. 2024 ob 15:10
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Deset zapovedi 21. stoletja (4. zapoved)
1. 12. 2024 ob 6:00
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
December – mesec, ko so stiske »prepovedane«?
30. 11. 2024 ob 15:10
Ekskluzivno za naročnike
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
DEC
02
DEC
03
DEC
04
DEC
05
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 176 - Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij
27. 11. 2024 ob 6:00
14 komentarjev
amelie
Razmišljanje, da bi se na nacionalki znebili vpliva politike, je ILUZORNO !!!!
Ker politika je vgrajena v način razmišljanja vsakega id nas.
Kraševka
Dobro ste povedali Aktiven državljan.
To kar sedaj delajo novinarji RTV, ko, ne da bi plačali, sami sebe REKLAMIRAJO, je nedopustno.
Vsak, ki kaj na RTV reklamira, naj to tudi pošteno plača, sicer je to KORUPCIJA. Če seštejemo vse minute porabljene za reklamiranje zaposlenih na RTV, mnogo presega Pivčevo, ki je brezplačno v Izoli prespala in jedla.
To na RTV glasno kažejo, kakšno korupcijo se je šla - ob tem pa na RTV zaposleni, porabijo 100x več naših državnih sredstev, pa hočejo vsem zapreti usta.
Kaj pravi protikorupcijska, ko si novinarji lastijo našo RTV, in NIČ ne plačujejo SAMOPROMOCIJE?
To zgleda tako, kot da bi zaposlena natakarica v gostilni, neomejeno jedla in pila vsak dan, plačala pa nič. Poslovodja bi ji gotovo pokazal vrata.
In tudi novinarji, bi samopromocijo morali "poravnati", ali pa zapustiti hišo - zaradi nevestnega in koruptivnega dela.
Alojzij Pezdir
Državni uslužbenci RTV Slovenija se z vsemi močmi in vsemi razpoložljivimi sredstvi medijske agitacije in propagande upirajo kakršnim-koli spremembam svojega statusa, svojega financiranja, svojega programskega delovanja, skratka - za vsako ceno in z vsemi sredstvi želijo ubraniti, ohraniti in utrditi - že doseženi "status quo".
Po eni strani se upirajo večjemu deležu lastnih prihodkov od reklam in oglasov, po drugi strani pa sami brezvestno ponujajo dragoceni in neznosno drag ter dragocen programski čas in reklamni prostor najetim pristranskim aktivistom in propagandistom iz vrst nekaterih selektivno izbranih javnih osebnosti, umetnikov, znanstvenikov, vrhunskih športnikov ..., s katerimi skušajo dodatno mehčati, tendenciozno zmasirati in zmanipulirati javnost, da bi se - vnaprej in za vselej - odrekla vsakršnim statusnim, poslovnim, programskim in kadrovskim spremembam v poslovanju in delovanju ene in edine in nedotakljive državne RTV Slovenija. Če so nas pred časom jezili zgolj z reklamami za najbolj vsiljive blagovne znamke, s katerimi so si služili lastne prihodke, nas zadnje čase vse pogosteje posiljujejo s
z zastonjskimi in poslovno ter etično nepoštenimi kvazi-propagandističnimi posnetki, v katerih selektivno izbrane javne osebnosti iz sveta umetnosti, športa, znanosti ... govorijo naročene in dopuščene osladne in lepljive propagandistične floskule o nenadomestljivosti in nedotakljivosti javnega zavoda TSV Slovenija ter vseh, ki v njegovem okviru proizvajajo in posredujejo "najboljši program na svetu in okolici".
Poslovno in programsko vodstvo javnega zavoda RTV Slovenija s temi etično in poslovno spornimi agitacijskimi in propagandnimi spoti v podporo ohranjanju lastnega nedotakljivega "statusa quo" ne izkazuje le podcenjevanja in prezira do lastnega stalnega in zvestega občinstva ter neprostovoljnih množic plačnikov obveznih prispevkov za delovanje državne RTVS, ampak nehote in nevede razkriva tudi nejevero in podcenjevanje do lastnih programskih delavcev, številnih medijskih avtorjev, inovatorjev in zunanjih sodelavcev, ki jim prav tako v javni razpravi ne dopusti demokratične pravice do javne besede, kritike, do izražanja vsakršnega drugega in drugačnega mnenja.
MEFISTO
Združeni levic je skupaj z RTVS uspelo!
Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 24. 9. 2020 (00:00-24:00):
- Št. testiranj: 3645
- Št. pozitivnih: 192
- Št. hospitaliziranih: 60
- Št. oseb na intenzivni negi: 15
- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 11
- Število umrlih: 0
Kraševka
Na RTV je bilo sinoči v TARČI bilo - j reklamiranje, naj se ne bi držali strogih varnostnih ukrepov. Tudi sinočna Tarča je pokazala, da voditeljica ne sodi na Nacionalko, ampak bolj v neko Levo stranko - kot GOVOREC - LMŠ, SD in Levica.
Kraševka
Domovina, hvala, da nam predstavite OGLEDALO naše RTV, ki zadnje čase sama sebe, vsak dan "reklamira". To postaja že smešno in nedostojno.
Stari ljudje so imeli pregovor: "Lastna hvala, cena mala". In prav v tem vidim našo RTV, ki namesto, da bi bolje delala in pripravila tak program, ki bi zadovolil vse (ne samo Levice) Slovence, se le HVALI - in to sebe in Levico.
Na Desno vlado pa RTV strelja z vsemi "topovi".
Tudi "Tarča", bi se lahko imenovala le "frača", s katero smo otroci včasih na paši streljali.
Voditeljica Tarče, kaže tako neprofesionalnost, da bi jo lahko primerjali z eksekutorjem, ki likvidira na ukaz.
Gospodu Geriču pa lahko čestitamo, ker ve. kaj je profesionalno novinarstvo, ko pravi, da vidimo in slišimo na naši RTV - PREMALO RAZLIČNIH MNENJ.
Zanimivo je tudi njegovo mnenje, da PREVEČ ljudi na RTV, naredi PREMALO. Tu je zajeto vse bistvo.
Mislim, da je na naši RTV še vedno Titov duh, ki ga je do nedavnega ohranjal Kocjančič - nekdanji predsednik Komunistov. Sedaj se, kot tam nekdaj zaposlena, kar dobro pojavlja in si dela REKLAMO, tudi Tanja Fajon, ki nadaljuje delo komunistov, čeprav se lažno igra demokrata.
In tako, na volitvah dobi veliko glasov "Levi obraz", prav s pomočjo RTV. To pa ni poslanstvo Nacionalke, da vpliva na VOLILNE REZULTATE.
Gospod Gerič pravi, da bi morala politika ven iz RTV hiše.
Jaz pa mislim, da bi bilo bolje, če bi tja namestili ravno toliko DESNIH, kot LEVIH novinarje.
Le tako bi se uravnotežilo poročanje o raznih dogodkih - tako, kot na tehtnici. Spoznali bi vsak dan obe strani.
To prakso vidim prav na RAI - TRST, Slovenski program. Kar nekaj novinarjev tam poznam in zato vem, da jih je približno enako Levih, kot Desnih. Program je neprimerno boljši, kot na RTV - Ljubljana.
Radio Trst res zastopa SLOVENSKO "dušo", tako v pesmih, kot v vsebini. Tega za RTV Slovenija, ni moč reči.
Ja potrebna je sanacija na RTV - Ljubljana!
MEFISTO
Ne sanacija, pač pa likvidacija, da bo lahko iz pepela RTVS zraslo kaj užitnega in koristnega, ki ne bo vzdrževalo stanje " ne mir in ne državljanska vojna".
Rajko Podgoršek
Slovenec kremenit - Meni se zdi pa intervju dober in komaj čakam drugi del.
Glede Uroša Slaka: če spremljaš televizijo že dolgo časa boš opazil, da to ni več tisti stari Slak, ki je vodil 'Trenja' in 'Poglede' in odpiral številne provokativne in v javnosti zamolčane teme. Nekatere oddaje iz tistih ciklov so bile vrhunske, sam se jih še dobro spominjam.
G. Slak se je verjetno moral zaradi finančnega preživetja nekako prodati medijskemu 'sistemu', ki bi ga v nasprotnem primeru izvrgel. Tako si predstavljam njegovo sedanje ravnanje. Ni moralno/etično, ga pa človek razume...... na nek način se mi smili.
MEFISTO
Rokc, oprosti moji šibkosti, pč ne spadam na vse odpuščajočo tako imenovano politično "sredino" ali levo od "sredine z rdečo piko".
Kraševka
Rokc, tudi jaz mislim tako. Slak je bil pred leti res profesionalen.
amelie
Pa tudi Markeš sodi v to skupino!! Pa še bi se jih našlo .. Kaj vse lahko denar naredi iz obetajočih ljudi ?!!! Poklic novinarja ima posebno poslanstvo, to je iskanje resnice, kar bi moralo bit merilo za kvaliteto. Spomnim se poziva papeža Janeza Pavla, ki jim je to polagal na srce !
MEFISTO
Rajko Gerič je odgovorni urednik Planet TV, ki je paradržavna televizija, ker jo je uastanovil državni TELEKOM, ki ga kontrolira globoka država, z njim pa tudi Planet TV in odgovornega urednika njegovega informativnega programa.
Vse pove tale citat Rajka Geriča:
"RTV bi se moral izključiti iz javnega sektorja. Nestimulativne plače ubijajo kreativnost in inovativnost tistih, ki na RTV-ju dobro delajo. Ko vidijo, da so vsi enako plačani, tudi bolj zagnanim delovna vnema pade. Kot predsednik sindikata sem se boril za to, da RTV Slovenija ne bi vključili v sistem plač v javnem sektorju. S kolegom Urošem Slakom sva šla v parlament, da bi dosegla zakonsko izjemo. Predlog ni bil sprejet. V tem sistemu je težko nagrajevati tiste, ki dobro delajo."
S tem, ko je dal vedeti, da spada Uroš Slak med novinarje, ki dobro delajo, je povedal vse o svoji predstavi o dobrem in neodvisnem novinarstvu.
Teodor
RTVja se ne da več popraviti. 2000 skrajnih levičarjev v zavodu ne boš prepričal, da je njihov pogled pristranski. Niti zavedajo se ne, da niso profesionalni. Naj zaposlimo še 2000 desničarjev, da uravnotežimo poročanje?
RTV je potrebno razpustiti, potem pa se vprašati ali v današnji dobi sploh potrebujemo takšen "servis". Menim, da ne. Ampak zainteresirani lahko postavijo nov RTV, ki naj bo kodiran, naročniki pa naj plačujejo za dostop.
nejo
Teodor! Saj RTV nima 2000 novinarjev!!! Novinarji so v manjšini. Večina je tehničnega in ostalega kadra.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.