Verski turizem je v zadnjih tridesetih letih doživel razcvet na svetovni ravni. Gre za obliko potovanj, ki jih dokumentirano beležimo že od antike. Na milijone vernikov se vsako leto odpravi na romanje. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča obišče nad 300 milijonov romarjev letno. Svetovni trg verskih potovanj pa je industrija, vredna 18 milijard dolarjev na letni ravni. Seveda ne gre le za krščanska ali celo zgolj katoliška romanja.
V naši seriji člankov se bomo sicer omejili le na slednja oziroma na krščanski verski turizem. Izstopa podatek, da je v Evropi je število redno prisotnih vernikov v cerkvah močno upadlo, število romarjev pa se v zadnjih desetletjih stalno povečuje.
Turizem ali romanje?
Verski turizem še ni romanje, se pa obe obliki potovanja velikokrat močno prepletata. Najpreprostejša definicija verskega turizma je obisk verskih znamenitosti, definicija romanja pa je duhovno potovanje. Pravih romarjev je v sodobnem času vedno manj, število verskih turistov pa se iz leta v leto povečuje. Včasih so na romanja hodili le verniki, za verskega turista pa sploh ni nujno, da je veren. Romanje je tako v zadnjih desetletjih postalo le oblika ali podkategorija verskega turizma.
Gre za precejšen odmik od večtisočletne romarske tradicije, ki je romanje razumela in pojmovala kot spokorno potovanje. Danes »romarji« pričakujejo in so tudi pripravljeni plačati prvovrstne storitve. Duhovnemu pomenu potovanja se je pridružil tudi turistični in celo razvedrilni.
Tanja Arih Korošec iz največje in tudi najstarejše slovenske romarske agencije Aritours je za naš medij povedala, da je bistvena razlika med turističnim potovanjem in romanjem ta, da sta na romanju vedno prisotna tako strokovni vodnik kot tudi duhovnik. Duhovni vodja daje duhovno vsebino, duhovno hrano vsem romarjem, tudi mašuje, spoveduje, moli z njimi, deli kakšna razmišljanja … Turistični vodnik pa skrbi za logistični in turistični del, kot na vseh običajnih potovanjih.
Foto: Aritours
Motivi za romanje
Motivi so različni, odvisni od posameznika. Osnovni motiv je še vedno iskanje duhovne izkušnje, želja priti bližje Bogu, zamenjati okolje in premisliti svoje življenje, prošnja, zahvala ... Kot pravi Tanja Arih Korošec, pa »je pomemben vidik romanj, ki jih organizirajo, tudi to, da se posameznik poveže s skupino, s katero roma«.
Najbolj znane in priljubljene romarske destinacije
To so še vedno Sveta dežela (Jeruzalem), Vatikan in Rim, Fatima na Portugalskem (ki je s 6 milijoni letnih obiskovalcev največje evropsko romarsko središče), Lurd v Franciji (5 milijonov obiskovalcev), Medžugorje v BIH (2,5 milijona obiskovalcev – podatki se sicer precej razlikujejo), Jakobova pot v Španiji (437 tisoč naj bi jih lani prehodilo celotno pot, še veliko več pa jih je prehodilo le del poti ali zgolj obiskalo svetišče).
"V evropskem okolju so daleč najpomembnejša Marijina romarska središča. Lurd v Franciji in Fatima na Portugalskem. Tudi Sveta dežela je želja vsakega kristjana vsaj enkrat v življenju. Priljubljeni so tudi različni svetniki, kot so pater Pij v južni Italiji, pa Poljska po poteh svetega papeža Janeza Pavla II, Assisi … potem pa sledijo vsa ostala romanja po Evropi. Evropa je tako prepredena s krščanstvom, da lahko greš v praktično katerokoli deželo in so tam romarske destinacije," je še povedala Tanja Arih Korošec.
Foto: Shutterstock (Vatikan)
S povečanjem števila romarjev, ki prihajajo v svete kraje, so se ti začeli spreminjati. Pravih romarjev je vedno manj, vedno več pa je radovednih turistov, ki niso verni, in posledično tudi splošne turistične ponudbe.
Slovenci radi romamo tudi znotraj svoje države in imamo veliko romarskih središč. Na prvem mestu je seveda Brezje s 400 tisoč obiskovalci letno. Sledi Ptujska Gora, Sveta Gora, cerkev na Blejskem otoku, Zaplaz, Turnišče, Kurešček ... Dobro obiskani so tudi samostani v Stični, v Olimju ... Slovenci pa radi romajo tudi v okoliške države – na Višarje v Italiji, Gospa sveta na avstrijskem Koroškem, Marija Bistrica na Hrvaškem ...
Foto: Shutterstock (Brezje)
Verski turizem in gospodarstvo
Verski turizem ima pozitiven vpliv na gospodarstvo in na lokalni razvoj. Prispeva tudi k ohranjanju kulturne dediščine. Kar 20 % krajev, ki so na Unescovem seznamu, ima verski značaj. Verski turizem je pravi generator gospodarstva na svojih območjih. Tipičen primer je Medžugorje. Pusta in revna pokrajina, ki kaže na nizko kvaliteto življenja prebivalcev, daje vtis, da je človek prišel v popolnoma drug svet ali vsaj v drugo državo. Tudi cene zemljišč v Medžugorju in okolici so v primerjavi z ostalim delom Hercegovine zelo visoke. Gre za mesto z največ turističnimi nočitvami v vsej državi.
Verski turisti strogo duhovna doživetja radi kombinirajo s kulturnimi ali prostočasnimi dejavnostmi. Tako (če ostanemo pri zgornjem primeru) brez težav najdemo dopustnike, ki med počitnicami na morju obiščejo še Medžugorje. In prav tako brez težav najdemo romarje, ki med romanjem v Medžugorje skočijo še malo na morje.
Verski turisti vsekakor potrebujejo široko ponudbo prenočišč, prehrane, verskih in kulturnih prireditev, obiske samostanov, cerkva, muzejev, trgovin … (v povezavi z verskim turizmom se je razvila tudi pravcata industrija nabožnih predmetov) tako, da je to običajno velika priložnost za razvoj gospodarstva, o čemer pišemo v našem tretjem članku.
Če še niste naročnik Domovine, to postanite na naši naročniški strani.S sklenitvijo naročnine podprete tudi neodvisno novinarstvo.
KOMENTAR: Andreja Barat
Duhovnik Frank Fahey v svojem delu Romar ali turist? piše, »da je romar vedno v nevarnosti, da postane turist, in obratno«. Lahko bi tudi rekli, da je romanje vrhunec verskega turizma in njegova najvišja ter najplemenitejša oblika.
Če hočeš srečati Boga, ni potrebno iti v Medžugorje. Najhitreje ga srečaš na fronti v Ukrajini - tam verjemite na besedo praktično ni nevernih. Problem se v bistvu pojavi takrat, ko nevarnost mine in ljudje enostavno pozabimo na Boga. Isto velja za tako imenovana romanja - ko ti je prijetno se ti zdi, da si blizu Gospodu, problem se pojavi, ko te prijetnosti ni več in človek kaj hitro pozabi na Gospoda. Pravi vernik enostavno mora biti vernik v čisto vsakdanjem življenju, pa si naj bo ko je prijetno ali hudo.
BARBARA RAKUN
07. 07. 2023 10:40:590
Odlično napisano, Stanko!
Peter Klepec
07. 07. 2023 11:00:520
Hja, menda je Budha uspel sele, ko se je povsem distanciral od vsega materialnega, celo samega sebe. Navadni ljudje pa rabijo vidno, fizicno in cuteno. Drugace je malo tezko.
Ko sem pred leti krevsljal po Jakobovi poti tam v Španiji, sem od vsaj stotih, ki sem jih srečal našel samo eno osebo, ki je šla iz verskih nagibov. Mnogi, če ne večina niti niso imeli pojma o krščanstvu ( itd) ampak so šli, ker je to bilo inn, moderno, da si nekaj veljal s svojimi takojšnjimi, iz dneva v dan iz ure v uro, objavami na Instagramu ipd. Fučka se jim sveti apostol in očenaš. Družabnost, zvečer so se ga malo nacukali.... . Poznam tudi nekaj znanih Slovencev, ki so šli po tej poti pa niti slučajno nimajo nič opraviti s krščanstvom. So kot naša predsednica, deklarirani ateisti, ki gredo za botra pri birmi.
Johan
07. 07. 2023 06:40:520
In koliko jih je bilo, pravzaprav, od tistih stotih? Eden ali dva!?
BARBARA RAKUN
07. 07. 2023 10:40:280
Imaš prav, Friderik! Zato mene na take poti ne vleče!
Peter Klepec
07. 07. 2023 11:05:210
Pred kratkim je nekdo razglabljal o razliki med evangeliki in katoliki. Pri katolikih liturgija pripelje do transcendence, pri evangelikih je pa obratno. Na koncu je pa isto.
Nekje je napisano, da je bistvo v iskanju. Ker, ce zacnes iskati, si prakticno ze nasel.
Madison
07. 07. 2023 11:32:240
Friderik, Friderik, ne sodite, da ne boste sojeni.
Kako pa ste ugotovili, da je od stotih pohodnikov samo ena oseba prehodila Camino iz verskih vzgibov?
Saj menda vendar ni v vaši moči preiskovati človeška srca?
Kaj pa če je človek, ki ste ga vi srečali npr. v ponedeljek, že v torek, ko ga niste več videli, po Božji milosti doživel spreobrnjenje?
Morda je bilo globoko v tem človeku - ki se je v ponedeljek zvečer še malce nacukal in o sebi morda celó izjavil, da je prepričan ateist! - kljub temu skrito hrepenenje po osebni veri, torej je bil verski vzgib v njem skrit, ne pa pozunanjen in vam viden.
Ni bilo in ni v vaši moči, da bi zaznali, kdo je šel na romarsko pot iz verskih vgibov in kdo zaradi všečkov na Istagramu.
"Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha." (Jn 3,8)
Božja milost deluje, kjer hoče in kakor hoče - tudi med navideznimi rekreativci in Instagram "vplivneži" na Caminu.
Johan
09. 07. 2023 13:21:050
Ja, na koncu je pa vedno isto... Ali pa tudi ne!? Kar se pa iskanja tiče, te moram tudi negirati. Ondan sem izgubil šop ključev. Začel sem jih iskati s predpostavko, da imaš vsaj enkrat prav... Pe misliš, da sem iskano tudi našel... !?
Johan
14. 07. 2023 13:11:300
Mefi, nič ti ne branim tvoje vere. Tudi v odpovedovanje le tej te nihče ne priganja. Sam jo popuščaš, z dejanji, ravnanjem in pisanji. Samo da tega niti sam ne veš.
Seveda pa sem tudi sam teist, celo politeist. Verjamem v resnico, pravico in poštenost. Pa še v logiko in zdravo pamet!
Potovanja v romarske kraje, da bi tam srečal Boga je nonsens. Gospoda lahko srečaš povsod, zato so tako imenovana romanja nič drugega, kot turizem! Kakšnega Boga pa bi imeli, če bi se dal najti samo na nekaterih posvečenih krajih?
BARBARA RAKUN
06. 07. 2023 14:35:030
Stanko, imaš prav. Veliko jih poznam, ki se gredo samo kazat tja, pa da objavijo na FB, pa ne vem kje še, da so bili tam, da so meditirali, najbolj trenutno znana pot je Jakobova pot (do Camina) in to je res zanimivo, kako se vsi hvalijo, kaj so doživeli, pa kako so trpeli itd. Osebna vera se ne kaže navzven!
Shalotka
06. 07. 2023 14:37:340
Stanko, to pa samo romar ve kaj nosi v srcu ko gre na pot. Lahko da je množični obisk svetih krajev videti kot turizem, ampak za večino verjamem, da gre na pot z bogoiskateljskim namenom. Pred leti sem bila povabljena v Medžugorje. Šla sem s spoštovanjem do iskrenih romarjev, ki so me povabili. Tam sem se prepustila molitvi in dogajanju in po povratku doživela zame življenjski čudež. Rapidno so se začeli odvozljavati zarjaveli vozli in življenje je začelo teči proti odrešenju. Noben turistični podvig mi doslej ni prinesel toliko blagoslova. Verjamem v moč svetih krajev. Verjamem, da tam Bog deluje na poseben način. Verjamem v romarstvo.
AlojzZ
06. 07. 2023 15:29:540
Zadeve niso tako preproste. Mnogi so v Medjugorju našli Boga.
Realist
06. 07. 2023 17:34:430
Odličen komentar shalotka, hvala.
debela_berta
06. 07. 2023 20:53:490
Hahahaha međugorje, nateg tisočletja...
debela_berta
06. 07. 2023 20:54:390
Hahahahaha kake pravljice...
Johan
07. 07. 2023 00:00:400
Glede tistega - "medžu..." Franclja povprašajte. Rečem vam, da je pomembna referenca in kompetenca. Ne upam pa ugibati, če se mu je kdaj kje tudi zares prikazalo še kaj drugega. Kar nekaj desničarjev poznam (tudi na tem portalu), ki se jim največkrat prikazuje oni, "murgeljski". Ampak to ni od kakšnega (verskega) fanatizmu. Gre za preprosto desničarsko preganjavico. Franclj ima, menda, od onega zgoraj dan dar, da zaznazna vsako zaroto, tako rdečih, kakor tudi črnih, posebno kocbekovcev, ki se po pravilu, zgodovinsko pajdašijo z levičarji.
debela_berta
07. 07. 2023 09:05:120
Jaz sem ga za padomačo pečjo...
MEFISTO
07. 07. 2023 10:59:470
Zakaj se pa osebna vera naj ne bi kazala navzven?
Če živiš pošteno in delovno kot uči evangelij, vsi opazijo in tega tudi ni treba skrivati ali se sramovati.
Obiskovanje svetišč in romarskih središč je le še dodatna zunanja potrditev pripadnosti evangeliju.
MEFISTO
07. 07. 2023 11:04:240
Poleg debele_berte in Johana naj se oglasi še IgorP, njun guru, pa se bodo ljudje začeli množično odpovedovati svoji veri.
22 komentarjev
stanko
Če hočeš srečati Boga, ni potrebno iti v Medžugorje. Najhitreje ga srečaš na fronti v Ukrajini - tam verjemite na besedo praktično ni nevernih. Problem se v bistvu pojavi takrat, ko nevarnost mine in ljudje enostavno pozabimo na Boga. Isto velja za tako imenovana romanja - ko ti je prijetno se ti zdi, da si blizu Gospodu, problem se pojavi, ko te prijetnosti ni več in človek kaj hitro pozabi na Gospoda. Pravi vernik enostavno mora biti vernik v čisto vsakdanjem življenju, pa si naj bo ko je prijetno ali hudo.
BARBARA RAKUN
Odlično napisano, Stanko!
Peter Klepec
Hja, menda je Budha uspel sele, ko se je povsem distanciral od vsega materialnega, celo samega sebe. Navadni ljudje pa rabijo vidno, fizicno in cuteno. Drugace je malo tezko.
Friderik
Ko sem pred leti krevsljal po Jakobovi poti tam v Španiji, sem od vsaj stotih, ki sem jih srečal našel samo eno osebo, ki je šla iz verskih nagibov. Mnogi, če ne večina niti niso imeli pojma o krščanstvu ( itd) ampak so šli, ker je to bilo inn, moderno, da si nekaj veljal s svojimi takojšnjimi, iz dneva v dan iz ure v uro, objavami na Instagramu ipd. Fučka se jim sveti apostol in očenaš. Družabnost, zvečer so se ga malo nacukali.... . Poznam tudi nekaj znanih Slovencev, ki so šli po tej poti pa niti slučajno nimajo nič opraviti s krščanstvom. So kot naša predsednica, deklarirani ateisti, ki gredo za botra pri birmi.
Johan
In koliko jih je bilo, pravzaprav, od tistih stotih? Eden ali dva!?
BARBARA RAKUN
Imaš prav, Friderik! Zato mene na take poti ne vleče!
Peter Klepec
Pred kratkim je nekdo razglabljal o razliki med evangeliki in katoliki. Pri katolikih liturgija pripelje do transcendence, pri evangelikih je pa obratno. Na koncu je pa isto. Nekje je napisano, da je bistvo v iskanju. Ker, ce zacnes iskati, si prakticno ze nasel.
Madison
Friderik, Friderik, ne sodite, da ne boste sojeni. Kako pa ste ugotovili, da je od stotih pohodnikov samo ena oseba prehodila Camino iz verskih vzgibov? Saj menda vendar ni v vaši moči preiskovati človeška srca? Kaj pa če je človek, ki ste ga vi srečali npr. v ponedeljek, že v torek, ko ga niste več videli, po Božji milosti doživel spreobrnjenje? Morda je bilo globoko v tem človeku - ki se je v ponedeljek zvečer še malce nacukal in o sebi morda celó izjavil, da je prepričan ateist! - kljub temu skrito hrepenenje po osebni veri, torej je bil verski vzgib v njem skrit, ne pa pozunanjen in vam viden. Ni bilo in ni v vaši moči, da bi zaznali, kdo je šel na romarsko pot iz verskih vgibov in kdo zaradi všečkov na Istagramu. "Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha." (Jn 3,8) Božja milost deluje, kjer hoče in kakor hoče - tudi med navideznimi rekreativci in Instagram "vplivneži" na Caminu.
Johan
Ja, na koncu je pa vedno isto... Ali pa tudi ne!? Kar se pa iskanja tiče, te moram tudi negirati. Ondan sem izgubil šop ključev. Začel sem jih iskati s predpostavko, da imaš vsaj enkrat prav... Pe misliš, da sem iskano tudi našel... !?
Johan
Mefi, nič ti ne branim tvoje vere. Tudi v odpovedovanje le tej te nihče ne priganja. Sam jo popuščaš, z dejanji, ravnanjem in pisanji. Samo da tega niti sam ne veš. Seveda pa sem tudi sam teist, celo politeist. Verjamem v resnico, pravico in poštenost. Pa še v logiko in zdravo pamet!
stanko
Potovanja v romarske kraje, da bi tam srečal Boga je nonsens. Gospoda lahko srečaš povsod, zato so tako imenovana romanja nič drugega, kot turizem! Kakšnega Boga pa bi imeli, če bi se dal najti samo na nekaterih posvečenih krajih?
BARBARA RAKUN
Stanko, imaš prav. Veliko jih poznam, ki se gredo samo kazat tja, pa da objavijo na FB, pa ne vem kje še, da so bili tam, da so meditirali, najbolj trenutno znana pot je Jakobova pot (do Camina) in to je res zanimivo, kako se vsi hvalijo, kaj so doživeli, pa kako so trpeli itd. Osebna vera se ne kaže navzven!
Shalotka
Stanko, to pa samo romar ve kaj nosi v srcu ko gre na pot. Lahko da je množični obisk svetih krajev videti kot turizem, ampak za večino verjamem, da gre na pot z bogoiskateljskim namenom. Pred leti sem bila povabljena v Medžugorje. Šla sem s spoštovanjem do iskrenih romarjev, ki so me povabili. Tam sem se prepustila molitvi in dogajanju in po povratku doživela zame življenjski čudež. Rapidno so se začeli odvozljavati zarjaveli vozli in življenje je začelo teči proti odrešenju. Noben turistični podvig mi doslej ni prinesel toliko blagoslova. Verjamem v moč svetih krajev. Verjamem, da tam Bog deluje na poseben način. Verjamem v romarstvo.
AlojzZ
Zadeve niso tako preproste. Mnogi so v Medjugorju našli Boga.
Realist
Odličen komentar shalotka, hvala.
debela_berta
Hahahaha međugorje, nateg tisočletja...
debela_berta
Hahahahaha kake pravljice...
Johan
Glede tistega - "medžu..." Franclja povprašajte. Rečem vam, da je pomembna referenca in kompetenca. Ne upam pa ugibati, če se mu je kdaj kje tudi zares prikazalo še kaj drugega. Kar nekaj desničarjev poznam (tudi na tem portalu), ki se jim največkrat prikazuje oni, "murgeljski". Ampak to ni od kakšnega (verskega) fanatizmu. Gre za preprosto desničarsko preganjavico. Franclj ima, menda, od onega zgoraj dan dar, da zaznazna vsako zaroto, tako rdečih, kakor tudi črnih, posebno kocbekovcev, ki se po pravilu, zgodovinsko pajdašijo z levičarji.
debela_berta
Jaz sem ga za padomačo pečjo...
MEFISTO
Zakaj se pa osebna vera naj ne bi kazala navzven? Če živiš pošteno in delovno kot uči evangelij, vsi opazijo in tega tudi ni treba skrivati ali se sramovati. Obiskovanje svetišč in romarskih središč je le še dodatna zunanja potrditev pripadnosti evangeliju.
MEFISTO
Poleg debele_berte in Johana naj se oglasi še IgorP, njun guru, pa se bodo ljudje začeli množično odpovedovati svoji veri.
Peter Klepec
Ampak to se ve ze nekaj tisoc let.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.