Razkrivamo blamažo novinarke MMC RTV Kaje Sajovic pri pisanju o Venezueli

Po ugotovitvah varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTVS Marice Uršič Zupan je razvpita novinarka Kaja Sajovic kršila Zakon o RTVS, Programske standarde in Poklicna merila. V članku o dogajanju v Venezueli v zvezi z nedavnimi predsedniškimi volitvami  ni upoštevala načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij. Nevede ali vede je zavajala, sledi iz ugotovitev varuhinje. No, glede na novinarsko zgodovino te novinarke lahko rečemo, da je zavajala gotovo vede.

Novinarka spletnega portala RTV Slovenija Kaja Sajovic je znana po svojih zavajajočih člankih, v katerih med drugim prikazuje zahodne medije kot pristranske glede Rusije in njene agresije na Ukrajino. O Krimskem polotoku, ki si ga je Rusija pred leti v nasprotju z mednarodnim pravom priključila, je pisala, kot da ni več del Ukrajine. »Podpisala« se je torej pod nelegalni akt in agresijo Rusije.

Opletanje z ZDA

Nedavno pa smo analizirali njen članek iz 30. julija letos o predsedniških volitvah v Venezueli, ki je bil objavljen na spletnem portalu RTV Slovenija: »Volitve v Venezueli - res oporečne ali izid zgolj ne ustreza ZDA?«. Volitve, na katerih sta se soočila avtoritarni dolgoletni predsednik Nicolas Maduro ter predstavnik opozicije Edmund Gonzalez Urrutia, so bile v nedeljo 28. julija. Po trditvah opozicije je Urrutia prejel prek 70 odstotno podporo, toda režim od Madura je prikazal zmago slednjega z 51 odstotki. Priznanje tega izida je zaradi nepoštenih volitev in predvsem »štetja« glasov zavrnila Evropska unija, prav tako ZDA in številne države Latinske Amerike. Urrutia bo celo dobil azil v Španiji zaradi nevarnost zanj v domači državi, ker ne priznava zmage samodržca Madura.

Poteptala dostojanstvo Chavezovih žrtev

Toda v svojem članku »Volitve v Venezueli - res oporečne ali izid zgolj ne ustreza ZDA?« dva dni po volitvah je Sajovičeva prikazala, kot da so bile predsedniške volitve transparentne, poštene, kot oporečne pa se predstavljajo zato, ker zmaga Madura ne ustreza ZDA. V članku omenja tudi nekdanjega predsednika Venezuele Huga Chaveza, ki se je sicer enako kot njegov naslednik Maduro na oblasti držal z represijo, zatiranjem opozicije in svobode izražanja. Med drugim je novinarka zapisala: »A karizmatični Chavez je užival neomajno podporo Venezuelcev, ki so pod njim zacveteli.« Resnica je zelo drugačna: ob koncu njegove vladavine ob njegovi smrti 2013 je organizacija Human Rights Watch objavila obsežno poročilo o njegovi avtokratski zapuščini. Ugotovili so, da je njegovo vladavino zaznamovala dramatična koncentracija moči in neupoštevanje temeljnih človekovih pravic. Pisali so o napadih na neodvisnost pravosodja, na svobodo medijev, o zavračanju preiskav v zvezi s kršitvami človekovih pravic. O zapiranju političnih nasprotnikov, sodnikov in zagovornikov človekovih pravic. S tem je novinarka po našem prepričanju med drugim grobo kršila določbo v petem členu Zakona o RTVS, ki zahteva, da morajo novinarji RTVS pri svojem delu še posebej spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo. Poteptala je dostojanstvo žrtev Chavezovega režima.

Ignoriranje opozoril o nepoštenosti volitev

V članku je avtorica povsem zanemarila navedbe mednarodnih organizacij o nepoštenosti omenjenih predsedniških volitev in številna opozorila, da te niso bile izvedene v skladu z mednarodnimi demokratični standardi. Pisala je, češ da 900 tujih opazovalcev ni poročalo o nepravilnostih, ni pa omenila, kakšno selekcijo je Madurov režim naredil pri teh »opazovalcih«. Recimo dva meseca pred volitvami so preklicali povabilo opazovalcem iz Evropske unije. Vsa opozorila glede manipulacij z volilnimi rezultati je Sajovičeva pripisala predvsem interesom ZDA, za kar naj bi bil osrednji motiv njihov (ne)dostop do venezuelske nafte.

Razlaga Sajovičeve

Na Marico Uršič Zupan, varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, smo naslovili vprašanje, kako bo ukrepala v zvezi s kršitvami Zakona o RTVS in novinarskih standardov pri članku od Sajovičeve. Varuhinja je najprej naše ugotovitve poslala odgovorni urednici uredništva za nove medije Ksenji Tratnik, ki ji je poslala pojasnila avtorice Kaje Sajovic. Slednja pravi, da »izhaja iz svoje teme, kar je ameriška zunanja politika in vmešavanje ZDA v režime tujih držav, pri čemer je ta zgodovina še posebej v Latinski Ameriki dolga.« Bolj kot sama situacija v Venezueli, »kjer je frakcij veliko«, jo osebno zanima vloga ZDA. Pozor, novinarko glede države, kjer mednarodne organizacije opozarjajo na dolgoletno sistematično kršenje človekovih pravic, od koder se je tudi zato izselilo osem milijonov prebivalcev, bolj zanima »vloga ZDA«!? Ugotovila je, da imajo ZDA nedvomno velik interes glede Venezuele. V svojem pojasnilu se je novinarka postavila v vzvišen aroganten odnos do zahodnih medijev, češ da »običajno sledijo narativi Zahoda in zahodnih institucij, o čemer sem prav tako veliko pisala, ko gre za primer Gaze in Izraela.« Dodaja, da so novinarji, ki niso na terenu, vedno omejeni na vire, ki tam so, pri čemer so tudi politično pristranski.

Članki drugih novinarjev korektni

Po besedah varuhinje Marice Uršič Zupan je najprej preverila uredniško umestitev članka od Sajovičeve v poročanje portala MMC. To je namreč pomembno, da se lahko presodi upravičenost članka in celovitost ter nepristranskost poročanja v nizu člankov. Analizirala je torej skupaj 12 novinarskih besedil glede dogajanja v Venezueli od 28. julija (dan predsedniških volitev) do 29. avgusta. Napisalo jih  je skupaj šest avtorjev, večinoma podpisanih z začetnicami. Le dva članka sta bila podpisana s polnim imenom in priimkom in sicer ravno od Kaje Sajovic. Glede ostalih besedil je Zupanova ugotovila, da gre za klasična poročevalska besedila, ki nepristransko in celovito povzemajo poročanje agencij in drugih virov.  Novinarji so spoštovali programske standarde ter poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija.

Kaj je novinarka zamolčala

Članka od Sajovičeve pa spadata med tiste, ki naj bi dogajanje in razmerja predstavila z različnih zornih kotov, poglobljeno in temeljito. »Sodita med interpretativne novinarske žanre, v katerih so analize, ocene, vrednotenje, pojasnjevanje in tudi strokovna mnenja avtorja dovoljena. Niso pa dovoljena osebna mnenja in osebna pripadnost enemu od pogledov.« Varuhinja se je nato osredotočila na sporni članek, o katerem smo spraševali. Ugotovila je, da avtorica podrobno predstavi vpliv ZDA na dogajanja in razmerja sil v Venezueli skozi daljše obdobje, pri čemer pa močno poudari željo ZDA po izkoriščanju venezuelske nafte, kar utemelji z navedbo (zgolj) sankcij proti naftnemu podjetju PDVSA, ki jih je leta 2019 uvedla Trumpova administracija. Toda, kot opozori varuhinja, novinarka ni navedla tudi sankcij, ki jih je že leta 2015, proti Venezueli zaradi kršenja človekovih pravic uvedla Obamova administracija, niti sankcij, ki jih je leta 2017 uvedla EU in jih potem večkrat podaljšala. Kot razloge za sankcije je EU navedla »dejanja, ki spodkopavajo demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic«. Prav tako je Sajovičeva izpustila podatek, da so bile te sankcije ZDA in EU usmerjene v embargo na orožje in opremo za notranjo represijo ter prepoved potovanja in zamrznitev sredstev oseb na uradnih položajih, odgovornih za kršitve človekovih pravic ali ogrožanje demokracije in pravne države.

Novinarka ni navedla sankcij, ki jih je že leta 2015 proti Venezueli zaradi kršenja človekovih pravic uvedla Obamova administracija.

Številne kršitve 

Po besedah varuhinje je avtorica z zamolčanjem teh dejstev, pomembnih za celovito razumevanje dogajanja v Venezueli, kršila 5. člen Zakona o RTVS, ki navaja, da morajo novinarji RTVS pri svojem delu še posebej spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij. Kršila je tudi Programske standarde v točki, ki ustvarjalce RTV Slovenija med drugim zavezuje k spoštovanju celovitost v sporočanju dejstev, pa tudi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija glede  nepristranskosti. Novinarsko sporočilo namreč »ne sme zavajati poslušalcev in gledalcev…Uravnoteženo je treba sporočati ali predstavljati bistvena dejstva in stališča ter ohranjati nepristransko in etično razmerje do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov.« Poleg tega je kršila Poklicna merila tudi v delu, ki pravi, da nobeno poročilo ali programska vsebina nista poštena, če ne vsebujeta vseh poglavitnih dejstev, vsebujeta nepomembne podatke na račun najpomembnejših dejstev ter nevede ali vede zavajata gledalce in poslušalce.

Kršila je tudi Programske standarde v točki, ki ustvarjalce RTV Slovenija med drugim zavezuje k spoštovanju celovitost v sporočanju dejstev.

Manipulacija

Avtorica je programske standarde in poklicna merila kršila tudi s poudarkom v tekstu: »večina voditeljev, ki so ostro kritizirali izid venezuelskih volitev, je tudi neomajnih podpornikov Izraela«. Navedba je, kot je zapisala varuhinja, netočna in zavajajoča, saj je v članku drugega novinarja na spletnem portalu RTVS »jasno zapisano, da je dvom v nepristranskost in poštenost volitev v Venezueli poleg ZDA izrazilo še 10 latinskoameriških držav, Španija (ki je maja letos priznala Palestino in je zato ne moremo šteti med 'neomajne podpornike  Izraela') in visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell.« Slednji je dejal, da ni nobenih dokazov za Madurovo zmago na volitvah in jih EU ne bo prepoznala za legitimne, dokler ne bo videla izidov. Zaradi ugotovljenih kršitev Zakona o RTV Sloveniji, programskih standardov in Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija je varuhinja Uredništvu za nove medije na RTVS priporočila razpravo z avtorico o doslednem spoštovanju navedenih členov in točk ter prosila za  odzivno poročilo, ki ga pričakuje do 17. septembra.

Kršila je Poklicna merila tudi v delu, ki pravi, da nobeno poročilo ali programska vsebina nista poštena, če ne vsebujeta vseh poglavitnih dejstev.