Repe in Pirjevec obračunala z Dežmanom, ne pa z njegovimi argumenti. Ta jima predlaga, naj se "spravita z resnico"

POSLUŠAJ ČLANEK
Po Titu Turnšku in poslancu SD Marku Koprivcu sta na nacionalko protestno pismo zaradi Možinovega intervjuja z dr. Jožetom Dežmanom naslovila tudi dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe.

S stališča "mednarodno uveljavljenih znanstvenikov", kot sta se poimenovala, sta na osebni ravni obračunala tako z Jožetom Možino kot z dr. Jožetom Dežmanom. Zgodovinskih dejstev in argumentov, navedenih v intervjuju, pa nista v ničemer zanikala.

 Dr. Dežman je v današnjem odgovoru navedel, da se je tovrstna orkestracija "titofilne strokovne srenje" z medijskim obdelovanjem občinstva zgodila že nekajkrat poprej. A odkrivanje resnice teče naprej, zato Dežman kolegoma svetuje, da se "spravita z resnico".

Jože Možina in dr. Jože Dežman sta "vstajo" v levičarski srenji sprožila z intervjujem na nacionalni televiziji, v kateri je Dežman med drugim navedel, da je partizanska vojska v času okupacije in neposredno po njej ubila več Slovencev kot okupatorjevih vojakov in sicer večino po vojni in ne med njo ter tudi več neoboroženih oseb kot oboroženih.

A tako Tit Turnšek kot novi poslanec SD Marko Koprivc, in sedaj profesorja zgodovine dr. Jože Pirjevec in dr. Jože Repe, navedenih zgodovinskih dejstev v svojih javnih pismih sploh niso izpodbijali.

Repe in Pirjevec sta se Možine in Dežmana lotila predvsem z diskreditacijo na poklicni in osebni ravni. V Sloveniji obstaja politična moč, ki "ljudi na RTV postavlja na določeno funkcijo, jih kot "ugledne" potem na novinarskih in uredniških mestih tudi vzdržuje do naslednje (morebitne) funkcije, jim zagotavlja nedotakljivost, jim po političnih zvezah podeljuje nagrade …" sta zapisala za Jožeta Možino

"Kot mednarodno uveljavljena znanstvenika pa verjameva, da v državah in medijih, ki naj bi si jih RTV jemala za zgled, študent s takim izdelkom (izdelki) ne glede na temo zagotovo ne bi prišel čez uvodni seminar študija novinarstva, kaj šele, da bi prav dolgo ostal v kredibilnem javnem ali zasebnem mediju (če ne gre ravno za politično-propagandistična glasila)," sta dodala glede večkrat nagrajenega novinarja nacionalne TV.

Kot pravita, sta se nesramnega besednjaka iz intervjuja vajena v "zasebno-strankarskih medijih, na spletnih straneh, v anonimnih mailih in telefonskih klicih, včasih tudi na ulici ali trgovini."

Presenetilo pa ju je predvsem dejstvo, da  "del tega že dolgo nazaj preselil na javno televizijo", ter da ta "primitivno-bifejski žargon" direktor javne televizije zagovarja v imenu "samostojnosti" novinarjev.

Jože Dežman je v intervjuju Pirjevca in Repeta posredno označil za "titofilna zgodovinarja" ter tudi v kontekstu "obrtno in sicer rahlo zaplankanih zgodovinarjev".

"Kolegi Repe, Pirjevec in drugi še vedno tiščijo glavo v pesek in živijo v starih časih. To je brezupna patologija." 


Jožetu Dežmanu med drugim očitata, da je "zgolj fakultetni študij zgodovine" pod programom B z "velikim razumevanjem Filozofske fakultete" in tudi podporo vrstnika Boža Repeta končal krepko v srednjih letih, ko sta oba podpisana že dolgo bila univerzitetna profesorja. K doktorskem študiju na teološki fakulteti pa se naj bi Dežman po njunih besedah zatekel, ker mu doktorata iz zgodovine "na kakšni od visokošolskih institucij ni uspelo dokončati." 

"V nobenem pogledu torej nisva njegova »kolega«, kot naju naziva, da bi s pomočjo Možine in javne televizije ustvaril lažni vtis, da je del istih, z mednarodnimi merili stalno preverjanih akademskih krogov," trdita.

Z večdesetletnim nastopanjim v javnosti, neštetokrat tudi na javni RTV, sta Repe in Pirjevec po njunih besedah dokazala, da sta "strpna in kultivirana sogovornika, ki zagovarjata demokracijo in pluralizem mišljenj." Kljub osebnim žalitvam na njun račun pa sta se z Dežmanom in njegovimi "konstrukti, lažmi in relativizacijami" že večkrat soočila.

Kot še pravita zgodovinarja, sicer nimata iluzij, da vsi sprejemajo njune poglede. "Gotovo pa je nekaj: ne glede na to, ali naju kdo mara ali ne, nama profesionalne kredibilnosti ne more odvzeti. Niti javna televizija s svojimi »poklicnimi in etičnimi« merili."

Zaključujeta z mnenjem, da bi se na javni televiziji moralo marsikaj spremeniti. "A se očitno pod vašim vodstvom in urednikovanjem Manice J. Ambrožič ne bo," očitata generalnemu direktorju Kaduncu v javnem pismu, objavljenem v tedniku Mladina.

Dežman odgovarja: Zakaj ne odgovorita na pomisleke o njunih delih?


"Vsekakor se lahko samo čudim, kako brata v trpljenju najdeta čas, da mi posvetita toliko pozornosti. Žal pa mi je, da si nista vzela časa, da bi odgovorila na moje pomisleke ob njunih po njunem mnenju grandioznih delih," pa se je na njuno pisanje  v Reporterju odzval Jože Dežman.

Pri tem navaja  nedavne Pirjevčeve besede iz Primorskega dnevnika, v katerih je dejal, da so "Tito, Kardelj in šte¬vilni drugi gradili pred vojno in med njo svojo politiko na ukani," ko so ljudem zagotavljali, da je Sovjetska zveza 'cvetoči vrt' človeštva, sami pa so dobro vedeli, da ni tako. Nato je Pirjevec Stalinov režim primerjal še s Hitlerjevim, ker je "povzročil prav toliko ali še več trpljenja, smrti in gorja."

Dežman se v odgovoru sprašuje, ali se Repe strinja s tem, da so slovenski stalinisti ukanili slovenski in druge jugoslovanske narode in da so sodelovali pri uničenju ideje socializma (kar je Pirjevec prav tako navedel).

dr. Jože Dežman: "Taka orkestracija komunističnih veteranov in titofilne strokovne srenje z običajnim medijskim obdelovanjem občinstva je potekala že nekajkrat. Naj omenim najprej poskuse prepovedi projekta in nato napade na projekt (vključno s fizičnimi grožnjami) Med kljukastim križem in rdečo zvezdo (2001) in naprej, poskus prepovedi predvajanja dokumentarca Zamolčani – moč preživeta (2004), obsodbe, javne pozive itd. ob mojem imenovanju za direktorja muzeja novejše zgodovine, bolj ali manj trajna kampanja zoper delo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč z viškom po vstopu v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare, da o tem, da so mi leta 2016 komunistični veterani skušali prepovedati vstop v Bohinj, niti ne govorim."


"Pa vendar odkrivanje resnice teče naprej," pravi Dežman in dodaja, da vsem sodelujočim v tokratni kampanji za "utišanje Dežmana in "likvidacijo" Možine" predlaga, naj se "spravijo z resnico in naj bodo vsaj enkrat za spoznanje manj predvidljivi in dolgočasni."

KOMENTAR: Uredništvo
Takšna strokovnjaka za zgodovino, pa odgovarjata le z ad personam diskreditacijo
Jože Dežman je v intervjuju za kolega Jožeta Pirjevca in Boža Repeta res uporabil ostre, morda tudi neprimerne besede (kar pa ne pomeni, da vsebinsko ne držijo). A navedel je tudi kup do sedaj ne toliko poznanih, oziroma izpostavljenih zgodovinskih dejstev, ki nedeljskemu intervjuju dajejo resnično težo in odpirajo novo dimenzijo preučevanja slovenske polpretekle zgodovino - ideološko neobremenjeno, kakršni v minulih desetletjih večinoma nismo bili priča. Prav zato bi se od takšnih strokovnjakov pričakovalo, da bosta z Dežmanovimi argumenti opravila z levo roko. A se jih v skoraj tisoč besedah sploh ne dotakneta. Se pa Repe in Pirjevec na večih mestih sklicujeta na svojo poklicno avtoriteto, oziroma njun domnevno visoki ugled v mednarodni javnosti in zgodovinski stroki na splošno. S tem insinuirata na veliko razliko med njuno pozicijo ter tisto, s katere občinstvo nagovarjata Možina in Dežman, ki v njunih očeh nista več kot "študent, ki ne bi prišel čez uvodni seminar študija novinarstva", oziroma absolvent, ki je zgodovino izdelal zgolj iz milosti njegovega vrstnika Repeta, takrat že univerzitetnega profesorja Poveličevanje sebe in poniževanje (mnenjskega) nasprotnika pa je praviloma pozicija šibkejših na vsebinski ravni, torej na nivoju strokovne argumentacije. In prav pomanjkanje slednje pri zgodovinarjih njunega kalibra v tem primeru več kot očitno bode v oči. To daje Dežmanovim argumentom dodatno težo in dokazuje, da to debato na vsebinski (strokovni) ravni tudi dobiva. Verjetno je zaradi tega intervjuja, ki skače iz betonirane ideološke resnice o slovenski polpretekli zgodovini, prav zato takšen ogenj v strehi, da borci v četrtek pripravljajo celo nekakšen protestni shod proti javni televiziji, ker jim je dovolj "potvarjanja resnice". Da se bodo na Titovem trgu v Kopru z resnico tudi spravili, bi bilo preveč za pričakovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

recept, jajca, paradižnik
Ocvrta jajca s paradižnikom
15. 9. 2024 ob 9:00
delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25