Enega ključnih stebrov stanovanjske politike v Sloveniji predstavlja Republiški stanovanjski sklad. Njegovo poslanstvo je gradnja stanovanj. Del teh proda, drug del stanovanj pa oddaja za nižjo, neprofitno najemnino. V luči novega stanovanjskega zakona njegova politika postaja ambicioznejša.
Uradna razlaga najnovejšega nakupa stanovanjskega sklada je takšna: Stanovanjski sklad Republike Slovenije je od GH Holdinga kupil 76 stanovanj v Kočevju, katere bo oddajal prek javnega razpisa po stroškovni najemnini. Za stanovanja bo odštel 7,1 milijona evrov.
Pa so takšni nakupi ustrezna poteza? Ni se mogoče izogniti občutku, da takšen način vodenja stanovanjske politike spodbuja korupcijo in močno napihuje cene hiš in stanovanj.
Po dodatnem spraševanju na nacionalnem stanovanjskem skladu smo od njih dobili še nekaj podrobnosti (citiramo):
Stanovanja v Kočevju so bila kupljena od investitorja GH holding na podlagi njegove vloge oddane na Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za izgradnjo stanovanj, ki je javno objavljen javni poziv, dostopen vsem pravnim in fizičnim osebam.
Blaž Miklavčič in mag. Črtomir Remec podpisujeta pogodbo za 76 novih stanovanj za javni najem v Kočevju (foto: Stanovanjski sklad)
Kot je razvidno iz samega poziva, je cena v občinah (ki niso mestne občine, npr. v konkretnem primeru) za m2 neto stanovanjske površine lahko največ 1.380,00 EUR/m2. V konkretnem primeru je bila cena za stanovanja 1.380,00 EUR/m2 neto stanovanjske površine za posamezno parkirno mesto v garaži pa 8.500,00. Nepokrita parkirna mesta na nivoju terena pa so zajeta v ceno posameznega stanovanja in se jih ne plačuje posebej.
Ob tem velja poudariti, da se v Kočevju da brez težav dobiti rabljeno stanovanje s ceno, nižjo od 1000 EUR/m2. Cena se zato zdi močno prenapihnjena. Realno je to sicer težko dokazati. Dejstvo pa je, da bi investitor stanovanja po takšni ceni na trgu ta trenutek precej težko prodal. Nikogar ničesar ne krivimo, a takšne prodaje ponujajo številne korupcijske priložnosti.
1) to ni neprofitna ponudba, pa je pol cenejša,
2) da se jo nižati,
3) neprofitneže v *nova* stanovanja?
4) kako naj mladi cenkajo, če država pokupi vso ponudbo po taki ceni? https://t.co/YBdqQsNEa1
Kdo je GH Holding, kateremu je država preplačala stanovanja v Kočevju?
GH Holding se na svoji strani predstavlja kot GH holding "največji slovenski gradbeni holding z bogato zgodovino in dolgoletnimi izkušnjami."
GH Holding je vzniknil na ruševinah nekdanjih gradbenih baronov. Leta 2007 so ga ustanovili trije gradbinci, Kraški zidar, Konstruktur VGR in SGP Pomgrad, znan po svojih povezavah v stranki Socialnih demokratov. Po stečaju prvih dveh je Pomgrad lastništvo prepustil direktorju Blažu Miklavčiču, dobremu znancu in bivšemu sodelavcu predsednika SD Dejana Židana v podjetju Panvita, ki prav tako sodi v krog Pomgrada. Njegov "mentor" je lastnik Pomgrada Stanko Polanič, ki sodi v krog Kučanovih poslovnežev Foruma 21.
V naslednjih letih je GH Holding hitro rasel preko mnogih dobičkonosnih državnih in drugih poslov. Kmalu se je po projektih začel ozirati v tujino in prav zdaj gradi novi klinični center v Beogradu, ki je s skoraj 100 milijoni evrov največji projekt slovenskih gradbincev v tujini v zadnjih letih.
Blaža Miklavčiča nekateri označujejo za novega gradbenega barona Slovenije, ki se približuje statusu Ivana Zidarja.
Stanovanjska gradnja in korupcijska tveganja
Popolnoma absurdno je, da imamo draga stanovanja v državi, kjer takšnih problemov nikakor ne bi smeli imeti. Gostota prebivalstva na kvadratni kilometer je nizka. Na kvadratnem kilometru slovenskega ozemlja v povprečju živijo le stotrije prebivalci. Za primerjavo: Švica 177 prebivalcev/km2, Nemčija 234 prebivalcev/km2, Nizozemska 393 prebivalcev/km2. V primerjavi z njimi bi lahko na 20.000 kvadratnih kilometrih površine Slovenije živelo tudi več kot 5 milijonov prebivalcev.
V Sloveniji nimamo nikakršnih težav s pozidanostjo, tuji strokovnjaki nam le stežka verjamejo, da smo pozidali manj kot 6 % državnega ozemlja. Naravna ohranjenost je odlična, v Naturo 2000 je vključenega nekaj več kot 37 odstotkov ozemlja. Dobre rodovitne zemlje ni veliko, razen v Pomurju, kjer so pogoji za kmetijstvo dobri. Kljub temu so zazidalna zemljišča draga in jih je težko dobiti. Samo sprememba oznake parcele iz nezazidalne v zazidalno lahko dvigne ceno le te iz 5 EUR/m2 na 50 EUR/m2. Takšna razlika v ceni birokratske spremembe namembnosti zemljišča je preprosto nesprejemljiva, saj ponuja preštevilne možnosti uslug in provizij. Da o škandalih pri sprejemanju državnih in občinskih prostorskih načrtov sploh ne govorimo.
KOMENTAR: Uredništvo
Prej kot k stabilizaciji trga Republiški stanovanjski sklad prispeva k reševanju nasedlih investitorjev
Izkazuje se, da je draginja nepremičnin v Sloveniji zlasti posledica dejstva, da je to področje predmet številnih birokratskih, pa tudi poslovnih monopolov, ki izključujejo kakršnokoli konkurenčnost.
Pri tem je Republiški stanovanjski sklad bolj del problema, kot rešitve.
Novi stanovanjski zakon bo njegovo vlogo še povečal. Stroškovna najemnina se zdi dobra ideja, zaradi višjih prihodkov bo sklad lahko gradil še več stanovanj. Toda ne gre prezreti dejstva, da je Sklad v marsikaterem okolju v resnici monopolist. Z nakupi, kot je kočevski, lahko nasedle investitorje reši bremen prodaje, v primerih velikih investicij pa lahko tako preplavi trg s stanovanji, da se drugim investitorjem ne splača graditi.
Dejstvo je, da z novim stanovanjskim zakonom trg nepremičnin najverjetneje ne bo bistveno konkurenčnejši. Še vedno ne bo prav nobenega pregleda nad tem, ali so projekti izvedeni optimalno. Republiški in občinski stanovanjski skladi bodo izgube še vedno lahko pokrivali iz javnih sredstev. Dokler bo na trgu takšno stanje, se ta nikoli ne bo normaliziral.
Novi stanovanjski zakon sicer predvideva možnost stanovanjskih zadrug. A le malo verjetno je, da bi se resni investitorji spuščali v tako nepošteno igro, kjer lahko ena sama poteza monopolista na trgu povzroči znatne pretrese. Zato bi bilo bistveno bolj primerno, da se ta monopol razbije, socialne stiske pa raje rešuje s subvencijami konkurenčnim stanodajalcem.
1 komentar
STAJERKA2021
Dragi štor, taki smo, BEČKI KONJUŠARI!
Očitno brez biča ne znamo živeti!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.