Rusi brezsramno podirajo ukrajinske cerkve na Krimu, prepoved svojih v Ukrajini pa označujejo za kršitev človekovih pravic

»Glede na to, da je ruska pravoslavna cerkev ideološko nadaljevanje režima države agresorke, sokriva pri vojnih zločinih, storjenih v imenu Ruske federacije, in ideologije 'ruskega sveta', so dejavnosti ruske pravoslavne cerkve v Ukrajini prepovedane,« piše v predlogu zakona, ki so ga izglasovali ukrajinski poslanci. Ruska pravoslavna cerkev se je odzvala, češ da gre za nezakonito dejanje in eno najhujših kršitev načel svobode vesti in človekovih pravic. Ob tem spomnimo, da so okupacijske oblasti na Krimu konec julija brezsramno podrle še zadnjo ukrajinsko cerkev na polotoku.

Ukrajinski poslanci so izglasovali predlog zakona, ki prepoveduje delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo, vključno z ukrajinsko pravoslavno cerkvijo moskovskega patriarhata. Predlog zakona, za katerega je glasovalo 265 od 322 prisotnih poslancev, prepoveduje delovanje tujih verskih organizacij, ki imajo sedež v državi, ki je izvedla oziroma izvaja agresijo proti Ukrajini, zaseda del ukrajinskega ozemlja ali podpira agresijo proti Ukrajini, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

»V Ukrajini ne bo moskovske Cerkve«

Preden bo zakon stopil v veljavo, ga mora podpisati še predsednik Volodimir Zelenski, ki je na družbenih omrežjih pozdravil sprejetje predloga. Ob tem je dejal, da si bo vlada v Kijevu še naprej prizadevala krepiti Ukrajino in ukrajinsko družbo.

Potrditev predloga zakona je pozdravil tudi vodja njegovega kabineta Andrij Jermak. »V Ukrajini ne bo moskovske Cerkve,« je zapisal na Telegramu. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je bila do predloga kritična. Opozorila je, da Kijev z njim poskuša uničiti pravo pravoslavno vero.

Kasneje se na potrditev predloga zakona odzvala tudi ruska pravoslavna cerkev. Njen tiskovni predstavnik Vladimir Legojda je na Telegramu zapisal, da gre za nezakonito dejanje in eno najhujših kršitev načel svobode vesti in človekovih pravic.

Genocid nad Ukrajinci

Naj ob tem spomnimo, da so konec julija na Krimu Rusi porušili zadnjo ukrajinsko cerkev na polotoku, kar je krimski Klement z vzdevkom Kušč označil za enega od znakov genocida nad Ukrajinci. Okupacijske oblasti v Jevpatoriji so 21. julija letos  razstavile cerkev Svetega križa Ukrajinske pravoslavne cerkve. Najprej so odstranili kupolo in razstavili zgornji del cerkve.

Metropolit Simferopolski in krimski Klement z vzdevkom Kušč je tedaj obupano pozival ukrajinsko vrhovno oblast in mednarodno skupnost, naj se nemudoma odzoveta na poskus uničenja prisotnosti ukrajinske etnične skupine na polotoku, ter predsednika, naj to vprašanje obravnava na Svetu za nacionalno varnost in obrambo. Zadnja maša ukrajinskih duhovnikov na Krimu je bila leta 2023.

Na enem od mednarodnih dogodkov v Vatikanu, na konferenci človekoljubne organizacije Pomoč Cerkvi v stiski februarja letos, je kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk še izpostavil, da je na vzhodu Ukrajine, na najbolj opustošenih območjih države, navzočnost njegove Cerkve prepovedana. Kot je opozoril, v vzhodni Ukrajini ni duhovnikov, ljudje pa ne morejo obiskovati cerkva, saj so njihova vrata zapečatena. Kljub neizmernemu trpljenju, tako Ševčuk, »kot Cerkev prinašamo upanje svojim ljudem.«

Z Rusijo povezana ukrajinska pravoslavna cerkev je že leta 2022 pretrgala vezi z rusko pravoslavno cerkvijo, v Ukrajini sicer deluje tudi pravoslavna cerkev Ukrajine, ki je leta 2019 postala neodvisna od moskovskega patriarhata.

Svet Estonske pravoslavne cerkve Moskovskega patriarhata (Coepm) je danes sprejel nov statut, iz katerega so izločili sklicevanje na Moskovski patriarhat in spremenili njegovo uradno ime v Estonsko pravoslavno cerkev.   Glede na to, kar je izjavil svet Coepm, je bila odločitev sprejeta na vztrajanje vlade v Talinu, da se pridobi večja neodvisnost od moskovskega patriarhata.     Kot je bilo napovedano že konec lanskega julija, bo Coepm po spremembi statuta prihodnjo jesen začel pogajanja z Estonsko apostolsko pravoslavno cerkvijo, da bi lahko vse pravoslavce, ki so prisotni v Estoniji, združil pod eno veroizpovedjo.     Od leta 2023 je estonska vlada od Coepma zahtevala zavezo, da se bo distancirala od stališč, ki jih je glede vojne v Ukrajini zavzel patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril, s konkretnimi dejanji, ki bi poudarila lojalnost Coepma baltski državi.     Kijevski parlament je danes potrdil predlog zakona, ki predvideva prepoved pravoslavne cerkve, povezane z moskovskim patriarhatom v Ukrajini. 

Ukrajini sledi tudi Estonija

Predlog zakona, ki predvideva prepoved pravoslavne cerkve, povezane z moskovskim patriarhatom v Ukrajini, ni potrdil le kijevski parlament, tudi Svet Estonske pravoslavne cerkve Moskovskega patriarhata (Coepm) je sprejel nov statut, iz katerega so izločili sklicevanje na Moskovski patriarhat in spremenili njegovo uradno ime v Estonsko pravoslavno cerkev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. 

Glede na to, kar je izjavil svet Coepm, je bila odločitev sprejeta na vztrajanje vlade v Talinu (Estonija), da se pridobi večja neodvisnost od moskovskega patriarhata. Kot je bilo napovedano že konec lanskega julija, bo Coepm po spremembi statuta prihodnjo jesen začel pogajanja z Estonsko apostolsko pravoslavno cerkvijo, da bi lahko vse pravoslavce, ki so prisotni v Estoniji, združil pod eno veroizpovedjo. Od leta 2023 je estonska vlada od Coepma zahtevala zavezo, da se bo distancirala od stališč, ki jih je glede vojne v Ukrajini zavzel patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril, s konkretnimi dejanji, ki bi poudarila lojalnost Coepma baltski državi.