Samoupravljanje je v resnici anarhija
Šolski ravnatelji morajo pred imenovanjem dobiti mnenje sveta zavoda, v katerem sedijo predstavniki zaposlenih in staršev. Uredniki državnih medijev morajo dobiti pred imenovanjem pozitivno mnenje podrejenih – direktorji izjemno redko imenujejo urednika z negativnim mnenjem.
Da podrejeni odločajo o tem, kdo bo postal njihov šef, je relikt bivšega komunizma. Predvsem jugoslovanskega in še bolj predvsem slovenskega, saj je samoupravljanje slovenski izum. Izmislil si ga je Edvard Kardelj, drugi mož za jugoslovanskim diktatorjem Josipom Brozom, ki ga poznamo po ukazu, naj partizani poleti 1945 pospešijo pobijanje vojnih ujetnikov in slovenskih civilistov, tudi žensk in otrok.
Samoupravni socializem je bil ideološka izmišljotina, ki v praksi ni delovala. Partijci so namreč natančno usmerjali delavce, da so prav glasovali, ko so med partijskimi kandidati izbirali (sic!) »najboljšega«. V demokraciji pa je vrag vzel šalo, saj so zapisane besede o samoupravljanju lahko začeli uresničevati.
Konkretno
Spominjam se, ko sem se prijavil na razpis za odgovornega urednika Primorskih novic. Gre za dnevnik, ki mu je do takrat stalno padala naklada. V dveh letih s kakih 25 na 17 tisoč prodanih izvodov. Zvonili so vsi alarmi.
Za to, da mi je sploh uspelo priti v ta kolektiv, je bilo ključno dvoje. Prišel sem iz Bruslja v času, ko je bila Slovenija sveža članica EU, zato je ta tujina pomenila izjemno referenco. Primorske novice pa so krvavo potrebovale kader, saj novinarjev na tržišču ni bilo. V novogoriškem uredništvu, v katerem so me bolj poznali in so za moj prihod izvedeli že, ko sem podpisal pogodbo o zaposlitvi, so pobesneli. Sin bivšega poslanca napačne stranke (NSi) in nekdanji novinar Ognjišča namreč po logiki stvari nikoli ne bi smel dobiti prostora na pravovernih Primorskih novicah.
Že po dveh ali treh objavljenih komentarjih sem prišel na črno listo in so moje delo zelo omejili. A ne glede na to sem veliko pisal, saj sem bil vedno pripravljen napisati komentar na kako družbeno temo, medtem ko drugi ne. Njihova lenobnost je bila moj zaveznik, da sem imel razmeroma veliko medijskega prostora.
Ko sem se dve leti kasneje prijavil na razpis, so podtalno zagnali močno kampanjo proti meni in nahujskali vse urednike, naj glasujejo proti moji kandidaturi. Neka stara partijka iz sosednje pisarne mi je tako odkrito priznala, da je bila nadvse presenečena, ko je prebrala moj življenjepis in mi za kandidaturo čestitala. Čez dan ali dva je glasovala proti. A partijska celica se je uštela, ker ni prepričevala vseh novinarjev, marveč samo stare mačke. Čeprav so glasovanje naredili v novogoriškem uredništvu, da bi tudi z atmosfero vplivali na novinarje, to ni bilo dovolj in je mojo kandidaturo krepka polovica novinarjev podprla.
Delavec odloča o šefu
Tega ne opisujem, ker okorelo partijsko delovanje v 21. stoletju zveni komično. S konkretnim primerom hočem pokazati, kako Kardeljevo samoupravljanje ne služi ničemur razen anarhiji. V katerem podjetju na svetu delavci z glasovanjem izbirajo svojega direktorja? Nikjer. Zakaj, menda ni treba posebej pojasnjevati.
A vendar se ravno to dogaja na RTVS, STA in vseh drugih državnih ter tudi mnogih zasebnih slovenskih medijih. Nič čudnega torej, da v kaosu izbrani uredniki tudi pri svojem delu nadaljujejo s kaotičnostjo. Konkretno to vidimo v zadnjih tednih na nacionalki.
Na podoben način se izbira tudi direktorje državnih zavodov in podjetij. Delavci imajo svojega zaupnika v svetu zavoda ali podjetja, ponekod, v koprskem pristanišču, imenovanem Luka Koper, denimo celo delavskega direktorja. Učitelji pred imenovanjem ravnatelja glasujejo o zaupnici kandidatu za ravnatelja, v svetu, ki postavlja ravnatelja, pa imajo pet članov od enajstih. Skupaj s starši, ki radi potegnejo z učitelji, imajo od enajstih osem glasov.
Zanimivo je, da tako učitelji kot ravnatelji velikokrat kritizirajo stanje v šolah, ker ravnatelj nima prave moči in ne more učinkovito ukrepati zoper slabe učitelje. A to je logično. Samoupravljanje rodi samoupravljanje. Samoupravljanje pa v resnici ne pomeni nič drugega kot anarhijo.
19 komentarjev
Realist
Keith Miles: Jugoslavija je v 45. letih bankrotirala kar 3x.
Jugoslavija je v 45. letih trikrat bankrotirala. Prvič zaradi boljševistične politike, drugič zaradi previsokih kreditov in tretjič zaradi inflacije in previsokih kreditov. Država je bila prezadolžena.
Peter Klepec
Ne, oropana!
AlojzZ
"Samoupravljanje je v resnici anarhija"
Ja, to je dejstvo. Kot je dejstvo sledeče: "Demokracija je krščanska ali je pa ni."
Tu je še mnenje slovitega Sokrata o nekrščanski demokraciji in sicer že tristodvaindevetdesetič copy&paste:
»Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije.«
Tako Sokrat v petem stoletju pred Kristusovim rojstvom.
Sokrat je zahteval intelektualno demokracijo – glasujejo lahko samo tisti, ki zadeve družbe dobro poznajo in ki so o posameznih problemih temeljito premislili. Bi mar ladjo družbe na viharnem morju prepustili neuki množici? Ne. Za to sta potrebna znanje in spretnost.
“Če tisti trije“, ob čemer je pokazal na pastirje na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti poščijem na demokracijo“, je strokovno, filozofsko in modro pojasnil Sokrat. In tisoče let kasneje dejstva to dokazujejo…..
Johan
To, kar je napisal Lojze je bilo že nekajkrat ponovljeno. Saj ni bistveno, če ponavlja sam ali pa njemu podobni. Le zakaj se ni ustavil pri bistvu grške demokracije, ki je veljala le za tiste, ki so si jo izmislili. "Izmislili" na račun ostalih. Oni trije na hribu so zrli navzdol, spustili hlače - in se poscali na tiste, ki so si takšno izmislili. Za oceno, da je soupravljanje in samoupravljanje anarhija, pa bo potrebna kakšna pametnejša glava od Urbanove in Lojzetove, ki sta za takšen pogled že krščeni in cepljeni.
Valter Nemec
Da samoupravljanje lahko deluje so lep primer italijanske zadruge (co-operative), kot tudi delavsko lastništvo v ZDA, ki pa na dolgi rok ne delujejo.
Pomembni so interesi zaposlenih. Ko sem nastopil prvo službo v 70 letih sem ugotovil, da se mladi zavzemajo za visok stanovanjski fond, ki bi jim reševal njihove probleme, v srednjih letih so se zavzemali za razvoj organizacije, ker so imeli v mislih dolgoročni obstoj in s tem zaposlitev in plače, starejši so se zavzemali za visoke plače, kar jim je omogočalo višjo penzijo in maksimalne prihodke. Rešitve so bile odvisne od starostne strukture zaposlenih.
Hitro razvijajoča podjetja so potrebovale nove zaposlene, ki so želeli stanovanja, delavci srednih let so postajali stari in so želeli visoke plače, zato je bil razvoj podjetja skorajda nemogoč. Na vse to se je usedla še partija, ki je, morda z najboljšimi nameni, definirala kako naj se dohodek deli. Ni čudno, da sistem ni deloval, razen v primerih izjemnega vodstva, ki so znali ta kaotičen sistem upravljati seveda tudi s podporo politike,
Če imaš dobro vodstvo lahko tudi samoupravljanje deluje. V začetku 70 let smo doživeli napad na direktorje, ker so le ti začeli ogrožati politično oblast, zato smo doživeli pogrom nad direktorji, ki se je končal z zakonom o zadružnem delu, ki je seveda sesul vse ekonomske zakonitosti in tudi idejo o samoupravljanju, ki jo je guru mgmt Icach Adizes zelo cenil.
Peter Klepec
Re:...Če imaš dobro vodstvo lahko tudi samoupravljanje deluje. Pozabljate, da so “vodstvo” praviloma lastniki, ki so v firmo vlozili svoje premozenje. Zaposlenim gre izkljucno za placo in jih malo briga za lastnikovo premozenje. Nihce ne bo tvegal svojega premozenja, da bi mu ga upravljali zaposleni.
Peter Klepec
Zadruge niso samoupravljanje. Ena najvecjih mlekarn v Nemciji je zadruga. Lastniki kmetij so solastniki mlekarne. To je bolj delnicarska druzba kot samoupravljanje.
Rado
"Samoupravni socializem je bil ideološka izmišljotina"
Ubogi revež.
Ne znaš artikulirat stvari z danšnjim besednjakom.
Navsezadnje imamo sistem, ki je dediščina Demosa.
Dvomljivec
Samoupravni socializem je v samostojni Sloveniji pripeljal do tega, da so sindikalisti (vsaj polovica je bilo Srbov) in delavski direktorji skupaj s kučanovimi direktorji F21 in ostalimi komunajzarskimi plenilci, uničili in izrpali skoraj vsa prej "uspešna" socialistična podjetja in fabrike, delavce pa samoupavno metali na cesto. No večina delavcev je potem pristala na zavodu za zaposlovanje vse do upokojitve pri kateri so bili samupravno nategnjeni in so dobili še nižje odločbe o penzijah, kot bi jih sicer, če bi v teh samozapravnih podjetjih delali do polne upokojitvene starosti. Vse kar so nam in nam še delajo komunajzarji je navadna svinjarija, same laži in plenjenje kjer se le da. Fuj vsi, ki propagirajo največjo laž v zgodovini človeštva, to je utopični socializem, samo zato, da pridobijo svoje podpornike-vernike, ki zaradi svoje zaplankanosti in lenobe verjamejo, da zares obstaja sistem v katerem jim ne bo potrebno delati, potem pa ravno ti zaplankanci plačajo najvišjo ceno za svojo naivnost.
Rado
Govoriti danes o samoupravnem socializmu je čista traparija. Globoko v liberalnem kapitalizmu smo in je pogovor trapast. Tudi zaradi tega, ker je Demos uničil na desetine uspešnih gospodarskih firm, ki so uspešno prodajala tudi v tujino. Drugo polovico je po Demosovem načrtu uničil še Drnovšek s privatizacijo.
Dvomljivec
Rado očitno si nekako prespal zloglasni Kučanov F21, ali se pa takrat še nisi rodil, pa sedaj prebiraš enoumne medije, v katerih so zamolčali Kučanovo uničevanje Slovenije in v zapisih ni niti sledi o tem, kako so rdeči direktorji pod vodstvom zloglasnega Kučana pokradli in uničili na stotine podjetij in časov SFRJ, in to ob koncu 90.let in v 10 letih samostojnosti in to v sodelovanju zopet s Kučanovimi sindikati, delavci pa so pristali v najboljšem primeru na zavodu za zaposlovanje.
Rado
"Kučana pokradli in uničili na stotine podjetij in časov SFRJ," Kučan je zaradi prirejene ustave bil ob vsako moč. Zato je še danes predsedniška fuunkcija papirnati tiger. Za uničenje dobrih socialističnih podjetij je kriv Demos - z izgovorom, češ da tam komunisti skrivajo denar. Njihovo delo je po padcu Demosa prevzel Drnovšek. Vse kar je KUčan imel je denatni krožek brez izvršne moči.
Johan
Tudi sam sem postal "dvomljive". Kajti, ne verjamem ("dvomim") v to, da je prav veliko komentatorjev, ki so sposobni tako močne in tehtne vsebine podati na mah, z enim vdihom, v enem stavku. Ena zadnjih, podobnih mojstrovin, je bila od multipraktika, dr. Finka.
helena_3
"Samoupravljanje je anarhija"
Smo probali, ja, g. Mamić, in se o tem aksiomu prepričali na lastni koži ...
Andrej Muren
Samoupravljanje je bila obenem tudi velika sleparija, s katero so komunisti vlekli za nos delovno ljudstvo, da živi v demokraciji in samo odloča o vsem. V ozadju je seveda vedno bila Partija, ki je dejansko odločala o vsem, le da se je v samoupravnem socializmu skrivala za "samoupravljalci" v delovnih organizacijah.
Kako pa je to "samoupravljanje" dejansko funkcioniralo, pa je g. Mamić lepo razložil na svojem primeru. Mnogim se seveda še vedno toži po tistih bivših časih.
Rokc5
Delavci so glasovali dejansko o samih brezveznih bedarijah, npr. ali naj tovarniškem dvorišču za odmor stojita dve klopci ali morda tri. To je bila dejansko njihova "moč". Drugo so pa itak odločali drugi - in seveda na koncu vse zagonili, ker odločanje ni bilo poslovno-razvojno racionalno temveč strogo politično pogojeno.
Rokc5
Končni rezultat pa je kolaps določenega družbenega sistema. Ki ni zmožen prilagajanja ter odzivanja na razmere. Kolaps je zato praktično vgrajen v samo idejo in se mu ni možno izogniti. Bolj ko se pri takšnem sistemu vztraja, hujši je nato kolaps.
MEFISTO
Samoupravljanje ni imelo nič manj škodljivih posledic kot revolucija, če odmislimo njene krvave apokaliptične posledice.
Z navideznim samoupravljanjem so uspeli totalno in totalitarno zmešati glave ljudem, ki niso vedeli, da so ujetniki partije, ki je še naprej o vsem odločala in ki je zaposlene ((t.i. delavce), krotila preko sindikatov, ostale ljudi (t.i. delovne ljudi in druge občane) pa s socialistično zvezo. Nad vsemi pa je imela roko edino zveličavna partija. Sistem lažnega samoupravljanja je bil v bistvu zločin nad zdravo pametjo.
Posledice čutimo še danes.
Johan
Prosim, da se glede posledic (na zdravo pamet) izrazaš v ednini! Svojo prefinjeno logiko, ki je posledica tega, stanja v ednini, si vendarle začinil s formulacija "navidezno samoupravljanje". Za sistem brez navednic pa še enkrat preberi kaj je napisal (nestrupeni) Valter Nemec.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.