Šarec menca okoli odločitve glede Venezuele. Kaj o situaciji pravi nekdanja profesorica z osrednje univerze v Venezueli
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Premier Šarec je odločitev preložil na eno od prihodnjih sej, ko bodo prisotni tudi zunanji minister Cerar in predsedniki drugih koalicijskih strank.
Zunanji minister vztraja na stališču glavnine držav članic EU-ja in upa, da se jim bo čim prej pridružila tudi Slovenija. Po drugi strani pa proti priznanju Guaidoja v koaliciji nastopa SD, oziroma njen poslanec Milan Brglez, ki v tem, podobno kot na mednarodni ravni Putin in Erdogan, vidi udinjanje interesom drugih držav in korporacij izven okvirjev mednarodnega prava.
Miro Cerar, ki se danes nahaja na srečanju zunanjih ministrov 79 držav članic koalicije proti Islamski državi v Washingtonu, je v domovino ponovno sporočil svojo željo po vladnem priznanju Juana Guaidoja kot začasnega predsednika Venezuele, kar bi omogočilo izpeljavo volitev, ki jih Nicolás Maduro ni hotel razpisati.
"Dejstvo je, da je Guaidója priznalo več kot 20 članic EU-ja in se tudi druge evropske države obračajo v to smer. Do tega predloga smo na ministrstvu prišli po tehtanju vseh argumentov za in proti," je po poročanju MMC RTV Slovenija dejal Cerar.
Na vprašanje o legitimnosti priznavanja Guaidoja, ki se naj bi samorazglasil za predsednika, Cerar pravi, da je to stvar notranje presoje države. "Dejstvo pa je, da se mora mednarodna skupnost odločiti, komu bo priznala začasni mandat. Politika EU-ja je pri tem jasna. EU meni, da so bile volitve, na katerih je bil izvoljen Maduro, nelegitimne, nepoštene, nedemokratične in so potrebne nove volitve."
Medtem ko Marjan Šarec na to temo ni želel dajati izjav, je bil pred novinarji nekoliko zadržan tudi vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič. Ta je dejal, da bodo počakali na ministra za zunanje zadeve in na podlagi njegovega poročila o Venezueli sprejeli odločitev. "Tako pomembna odločitev, kot je na neki način vmešavanje v notranje zadeve katere koli države, ni neko športno tekmovanje, da bi morali biti med prvimi, pač pa je predvsem premislek, kaj to pomeni za ljudi tiste države." Dodal je še, da situacija ni črno bela, temveč na svoj način kompleksna.
Radikalnemu stališču Levice, da smo soočeni smo s poskusom državnega udara, za katerega obstajajo resna tveganja, da se razrase v pravo državljansko vojno, se pridružuje tudi dr. Milan Brglez iz vrst Socialnih demokratov.
"Namesto udinjanja interesom drugih (držav ali korporacij za njimi) v mednarodnih odnosih in zunanji politiki vsaj enkrat, ko gre zares, tako v naših postopkih in ravnanjih kot vsebinsko spoštujmo našo ustavo v celoti. Vnovično hitenje v prve vrste 'koalicije voljnih' izven okvira mednarodnega prava (predstavlja ga OZN) bi lahko pomenilo njeno izdajo," je po poročanju Večera svoje stališče odkrito izrazil mednarodni pravnik in nekdanji podpredsednik SMC.
Njegovi poslanski kolegi so do opredeljevanja nekoliko zmernejši. Vodja poslancev Matjaž Han je zatrdil, da v SD-ju glede Venezuele nimajo enakega stališča kot Levica. Menijo pa, da se je treba o tem pogovoriti in stališče Slovenije sprejeti na demokratičen način.
Ob voditeljih Rusije, Turčije, Irana, Sirije, Kube, Bolivije in Nikaragve je malo svetovnih voditeljev ali uglednih strokovnjakov, ki bi delili Brglezovo mnenje.
Nasprotno. Ljudje s "terensko izkušnjo", kot je Magaly Sanchez, višja raziskovalka in gostujoča profesorica na oddelku za populacijske raziskave univerze Princeton v ZDA in nekdanja profesorica urbane sociologije na inštitutu za urbanizem centralne univerze v Venezueli, imajo diametralno nasproten pogled na situacijo.
Sanchezova je v intervjuju za spletno stran univerze Princeton dejala, da je priznanje Guaidója za začasnega predsednika Venezuele s strani vse več svetovnih demokratičnih držav izjemnega političnega pomena, saj predstavlja široko diplomatsko zavrnitev venezuelske diktatorske vlade in ponuja pot k demokratični rekonstrukciji države.
Po njenih besedah mednarodna skupnost s tem dejanjem "prepoznava legitimnost trenutne mobilizacije ljudstva, v kateri je bilo zaradi mirnega protestiranja ubitih na stotine ljudi, tisoči pa so postali politični zaporniki."
Na vprašanje, ali lahko Guaidójevo ravnanje razumemo kot državni udar, Sanchezova pravi, da nikakor ne. Guaidó je bil 5. januarja izvoljen za predsednika venezuelske narodne skupščine, katere član je od parlamentarnih volitev 2015.
Narodna skupščina je ta čas edina resnično demokratična institucija v državi, ki predstavlja demokracijo nasproti Madurovemu totalitarnem diktatorskem režimu. Potem ko se je ta na podlagi protiustavnih volitev 10. januarja ponovno oklical za predsednika Venezuele, se je na takšno "uzurpacijo oblasti" odzvala narodna skupščina. Na podlagi 322. in 352. člena venezuelske ustave je svojega predsednika skupščine imenovala za začasnega voditelja države, z namenom vzpostavitve prehodne vlade, ki bo omogočila izpeljavo svobodnih predsedniških volitev.
"Ta politični proces močno podpirajo milijoni Venezuelcev doma in v tujini," je dodala profesorica venezuelskega rodu.
Na poslednje vprašanje, kako zadnja dogajanja in odzivi v svetu vplivajo na situacijo v Venezueli, je Sanchezova dejala, da je po najslabšem ekonomskem stanju v zgodovini Venezuele pod Madurom za končanje krize nujna politična sprememba, da se prepreči nadaljnje propadanje in se odprejo vrata rekonstrukciji države.
Kot pravi, vse raziskave in analize potrjujejo socialno, ekonomsko in politično katastrofo, v katero je državo pripeljal model predsednika Chaveza in Madure.
"Ta je prinesel samo destrukcijo, družbeni kolaps, politično preganjanje, kršitve človekovih pravic, rekordne stopnje kriminala in političnega nasilja in na koncu še množični pobeg človeškega kapitala in delovne sile iz države."
Po upanju profesorice da bomo zdaj vendarle priča koncu avtoritarnega režima in vzpostavitve demokracije v Venezueli.
Premier Šarec je odločitev preložil na eno od prihodnjih sej, ko bodo prisotni tudi zunanji minister Cerar in predsedniki drugih koalicijskih strank.
Zunanji minister vztraja na stališču glavnine držav članic EU-ja in upa, da se jim bo čim prej pridružila tudi Slovenija. Po drugi strani pa proti priznanju Guaidoja v koaliciji nastopa SD, oziroma njen poslanec Milan Brglez, ki v tem, podobno kot na mednarodni ravni Putin in Erdogan, vidi udinjanje interesom drugih držav in korporacij izven okvirjev mednarodnega prava.
Miro Cerar, ki se danes nahaja na srečanju zunanjih ministrov 79 držav članic koalicije proti Islamski državi v Washingtonu, je v domovino ponovno sporočil svojo željo po vladnem priznanju Juana Guaidoja kot začasnega predsednika Venezuele, kar bi omogočilo izpeljavo volitev, ki jih Nicolás Maduro ni hotel razpisati.
"Dejstvo je, da je Guaidója priznalo več kot 20 članic EU-ja in se tudi druge evropske države obračajo v to smer. Do tega predloga smo na ministrstvu prišli po tehtanju vseh argumentov za in proti," je po poročanju MMC RTV Slovenija dejal Cerar.
Na vprašanje o legitimnosti priznavanja Guaidoja, ki se naj bi samorazglasil za predsednika, Cerar pravi, da je to stvar notranje presoje države. "Dejstvo pa je, da se mora mednarodna skupnost odločiti, komu bo priznala začasni mandat. Politika EU-ja je pri tem jasna. EU meni, da so bile volitve, na katerih je bil izvoljen Maduro, nelegitimne, nepoštene, nedemokratične in so potrebne nove volitve."
Dodano: odziv Cerarja na preložitev odločitve vlade:
Obžalujem, da je venezuelska kriza postala predmet notranje političnih obračunavanj v Sloveniji, kar zavira sprejetje mednarodno gledano pomembnih odločitev.
Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo nalogo opravilo in vladi poslalo v obravnavo kvalitetno gradivo, pripravljeno na podlagi trdnih argumentov in pereče humanitarne krize, ki se bo z odlašanjem samo še poslabšala.
Ob tem velja poudariti, da je 22 držav EU takšno odločitev sprejelo praktično v enem dnevu. Pri tej odločitvi gre za prepoznanje predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom čimprejšnje izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev.
Kot minister za zunanje zadeve za temi argumenti trdno stojim in sem jih kadarkoli pripravljen predstaviti tudi Državnemu zboru in širši javnosti.
Obžalujem, da je venezuelska kriza postala predmet notranje političnih obračunavanj v Sloveniji, kar zavira sprejetje mednarodno gledano pomembnih odločitev.
Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo nalogo opravilo in vladi poslalo v obravnavo kvalitetno gradivo, pripravljeno na podlagi trdnih argumentov in pereče humanitarne krize, ki se bo z odlašanjem samo še poslabšala.
Ob tem velja poudariti, da je 22 držav EU takšno odločitev sprejelo praktično v enem dnevu. Pri tej odločitvi gre za prepoznanje predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom čimprejšnje izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev.
Kot minister za zunanje zadeve za temi argumenti trdno stojim in sem jih kadarkoli pripravljen predstaviti tudi Državnemu zboru in širši javnosti.
Medtem ko Marjan Šarec na to temo ni želel dajati izjav, je bil pred novinarji nekoliko zadržan tudi vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič. Ta je dejal, da bodo počakali na ministra za zunanje zadeve in na podlagi njegovega poročila o Venezueli sprejeli odločitev. "Tako pomembna odločitev, kot je na neki način vmešavanje v notranje zadeve katere koli države, ni neko športno tekmovanje, da bi morali biti med prvimi, pač pa je predvsem premislek, kaj to pomeni za ljudi tiste države." Dodal je še, da situacija ni črno bela, temveč na svoj način kompleksna.
Radikalnemu stališču Levice, da smo soočeni smo s poskusom državnega udara, za katerega obstajajo resna tveganja, da se razrase v pravo državljansko vojno, se pridružuje tudi dr. Milan Brglez iz vrst Socialnih demokratov.
"Namesto udinjanja interesom drugih (držav ali korporacij za njimi) v mednarodnih odnosih in zunanji politiki vsaj enkrat, ko gre zares, tako v naših postopkih in ravnanjih kot vsebinsko spoštujmo našo ustavo v celoti. Vnovično hitenje v prve vrste 'koalicije voljnih' izven okvira mednarodnega prava (predstavlja ga OZN) bi lahko pomenilo njeno izdajo," je po poročanju Večera svoje stališče odkrito izrazil mednarodni pravnik in nekdanji podpredsednik SMC.
Maduro se požvižga na ustavo, zapira politične nasprotnike, civilistom sodi na vojaških sodiščih. Državo je zaradi bede in nedemokratičnega režima zapustilo 3mio ljudi. Pri nas pa pozivi vladi k spoštovanju venezuelske ustave in spoštovanju predsedniške funkcije Madura?!
— Igor Zorčič (@IgorZorcic) February 6, 2019
Njegovi poslanski kolegi so do opredeljevanja nekoliko zmernejši. Vodja poslancev Matjaž Han je zatrdil, da v SD-ju glede Venezuele nimajo enakega stališča kot Levica. Menijo pa, da se je treba o tem pogovoriti in stališče Slovenije sprejeti na demokratičen način.
Profesorica s Princetona venezuelskega rodu povsem drugače kot Milan Brglez
Ob voditeljih Rusije, Turčije, Irana, Sirije, Kube, Bolivije in Nikaragve je malo svetovnih voditeljev ali uglednih strokovnjakov, ki bi delili Brglezovo mnenje.
Nasprotno. Ljudje s "terensko izkušnjo", kot je Magaly Sanchez, višja raziskovalka in gostujoča profesorica na oddelku za populacijske raziskave univerze Princeton v ZDA in nekdanja profesorica urbane sociologije na inštitutu za urbanizem centralne univerze v Venezueli, imajo diametralno nasproten pogled na situacijo.
Sanchezova je v intervjuju za spletno stran univerze Princeton dejala, da je priznanje Guaidója za začasnega predsednika Venezuele s strani vse več svetovnih demokratičnih držav izjemnega političnega pomena, saj predstavlja široko diplomatsko zavrnitev venezuelske diktatorske vlade in ponuja pot k demokratični rekonstrukciji države.
Po njenih besedah mednarodna skupnost s tem dejanjem "prepoznava legitimnost trenutne mobilizacije ljudstva, v kateri je bilo zaradi mirnega protestiranja ubitih na stotine ljudi, tisoči pa so postali politični zaporniki."
Na vprašanje, ali lahko Guaidójevo ravnanje razumemo kot državni udar, Sanchezova pravi, da nikakor ne. Guaidó je bil 5. januarja izvoljen za predsednika venezuelske narodne skupščine, katere član je od parlamentarnih volitev 2015.
Narodna skupščina je ta čas edina resnično demokratična institucija v državi, ki predstavlja demokracijo nasproti Madurovemu totalitarnem diktatorskem režimu. Potem ko se je ta na podlagi protiustavnih volitev 10. januarja ponovno oklical za predsednika Venezuele, se je na takšno "uzurpacijo oblasti" odzvala narodna skupščina. Na podlagi 322. in 352. člena venezuelske ustave je svojega predsednika skupščine imenovala za začasnega voditelja države, z namenom vzpostavitve prehodne vlade, ki bo omogočila izpeljavo svobodnih predsedniških volitev.
"Ta politični proces močno podpirajo milijoni Venezuelcev doma in v tujini," je dodala profesorica venezuelskega rodu.
Na poslednje vprašanje, kako zadnja dogajanja in odzivi v svetu vplivajo na situacijo v Venezueli, je Sanchezova dejala, da je po najslabšem ekonomskem stanju v zgodovini Venezuele pod Madurom za končanje krize nujna politična sprememba, da se prepreči nadaljnje propadanje in se odprejo vrata rekonstrukciji države.
Kot pravi, vse raziskave in analize potrjujejo socialno, ekonomsko in politično katastrofo, v katero je državo pripeljal model predsednika Chaveza in Madure.
"Ta je prinesel samo destrukcijo, družbeni kolaps, politično preganjanje, kršitve človekovih pravic, rekordne stopnje kriminala in političnega nasilja in na koncu še množični pobeg človeškega kapitala in delovne sile iz države."
Po upanju profesorice da bomo zdaj vendarle priča koncu avtoritarnega režima in vzpostavitve demokracije v Venezueli.
Še eno "drugo mnenje":
Tale gospa zadeve v Venezueli postavi v nekoliko drugačen kontekst. Hm.https://t.co/zgApj0F6zh
— Martin Kovač (@nad_bogom) February 5, 2019
Zadnje objave
Civilna iniciativa Tržnice ne damo: gre za škandal!
10. 12. 2024 ob 9:00
Otroci – žrtve napredka
10. 12. 2024 ob 6:00
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Lahko mediji, ki od države prejemajo denar, delujejo objektivno?
9. 12. 2024 ob 14:30
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
DEC
10
Sozvočje svetov: Zahodni veter (predavanje in koncert)
19:30 - 21:00
DEC
10
DEC
11
Luzernski simfonični orkester
20:00 - 22:00
DEC
11
Avtomobili - Kino Šiška
20:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
11 komentarjev
pozdrav
Igor, tvoja trditev je brez utemeljitve.
IgorP
ozavestiti
Ti se boš moral še krepko ozavestiti o tem kar pišeš!
Vse alineje so brca mimo!!!
pozdrav
Šarec je danes imel govor in rekel, da je rdeča zvezda simbol slovenskega upora in da to ne moremo izbrisati In da bi drugačno gledanje pomenilo predrugačenje zgodovine.
Ne, ni treba predrugačiti zgodovino. je pa potrebno na rdečo zvezdo pogledati celovito glede na to, kaj je storila Slovencem in sicer:
- NOB je zlorabila za komunistično revolucijo in povzročila med vojno mnogo nepotrebnih žrtev in zločinov
- po vojni je povzročila genocid nad Slovenci
- po vojni je pahnila Slovence v totalitarizem in gospodarsko in kulturno nazadova
nje
- rdeča zvezda je napadla let 1990 Slovenijo in hotela preprečiti njeno osvoboditev in ,ustanovitev slovenske države in uvedbo demokracije.
Torej pomeni rdeča zvezda vsekakor negativen simbol za Slovence.
Tudi upor med II. svetovno vojno bi se lahko zgodil brez nje, vendar na bolj razumen način, brez nepotrebnih žrtev in krvave revolucije.
Tisti, ki danes spoštuje rdečo zvezdo podpira vso zlo, ki ga je storila Slovencem.
Kraševka
Včeraj je na TV "ponosno" govoril predstavnik Združene (mislim, da je bil Kordiš) levice. Glasno je zagovarjal, da bodo oni vedno PROTI IMPERIALISTIČNIM silam, kot je Amerika.
Spominjal me je, da so tudi naši komunisti - skupaj s STALINOM in Hitlerjem govorili že leta 1939, 1940.....
Potem pa so se pridružili prav tem IMPERIALISTOM, ki so se izkrcali v NORMANDIJI in so z Ameriško pomočjo lahko uničili Hitlerjevo vojsko na Z Evrope. Vedno so komunisti "vozili slalom" med imperialisti in komunisti. Taka je tudi sedanja vlada.
Alojzij Pezdir
V obrambo venezuelskega protiljudskega diktatorja Madura, ki je le še bolj primitivno vulgarna kopija njegovega velikega vzornika in političnega "botra" Chaveza, so se pri nas javno postavili vsi, ki so jim večstrankarska parlamentarna demokracija, vladavina prava, univerzalne temeljne človekove pravice in svoboščine ter civilizacijske vrednote skupnosti EU že vse od osamosvojitve in osvoboditve izpod diktature komunističnega enoumja "trn v očesu".
Ni naključje, da so se na čelo zagovornikov brezdušnega venezuelskega diktatorja Madura, ki namerava s svojim komunističnim terorjem dobesedno do smrti izstradati ali gole in bose izgnati iz države večino svojih nemočnih podložnikov, bučno in glasno postavili naduti populistični ekstremisti Meščeve Levice, nekoliko bolj potuhnjeno pa tudi zvesti komsomolski aparatčiki Židanove SD s prebežnikom dr. Milanom Brglezom na čelu ter z javno izjavo kar celotno vodstvo Turnškove ZZBS z vsemi podpredsedniki iz vodstva stranke SD (prve naslednice in dedinje nekdanje totalitarne ZKJ/ZKS).
Jasno je, da se za doslej pri nas še nevideno in skrajno nedostojno mednarodno "klofuto" zunanjemu ministru vlade RS dr. Miru Cerarju skrivajo tudi prilagodljivi in upogljivi politikantski potuhnjenci iz Šarčeve LMŠ, pa tudi iz SAB Alenke Bratušek in Erjavčevega Desusa, ki je tako ali tako v mednarodni javnosti dobro znan kot glavni "poštar" ruskega zunanjega ministra Lavrova v vladi RS ter najzvestejši zagovornik destruktivnih imperialističnih interesov, protievropskih ter protiatlantskih političnih in diplomatskih sabotaž s strani Putinove Ruske federacije.
pozdrav
Odziv slovenske levice in vlade nas ponovno opominja, kam nas vodita.
Slovenska levica in leva vlada nas razvojno vodita v venezuelsko revščino in njihov totalitarizem!
Prebudimo se in ne dovolimo tega!
STAJERKA2021
Včeraj najboljši govor pisatelja Vinka Moderndorferja na proslavi ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu. Čestitke. Klofute v primerjavi z butalci kar letele po veljakih iz prve vrste. Nastavil jim je ogledalo! Čestitke. Top!
Teodor
Hmm, od skrajnih levičarjev je zahteval da postaneji radikalno skrajni levičarji. Spet rovarjenje čez osamosvojitev in zahodno civilizacijo. Bruh..
APMMB2
Kučan je izjavil, da zna Šarec odločno in jasno povedati.
Sedaj Šarec čaka na to, kaj mu bo naročil l Kučan, da bo odločno in jasno.
Kakšen dan zamude, gor, ali dol!
Teodor
Dejstvo je, da sprehod po forumih pove, da ima Maduro precejšno podporo med Slovenci. Ni Levica tukaj osamljena. Šarec pa bo naredil, kot mu bodo namignili botri prek medijev.
Venezuelci se bodo nekega dne rešili socializma, Slovenci pač nikoli.
Slavec
Politiki z nizkim inteligenčnim kvocientom ta svoj manjko
nadomeščajo z zvijačnostjo in brezobzirnostjo.-
Kučanu je toplô pri rdečefašističnem srcu, ko vidi Šarca:
.
“Spominja na Ivana Mačka - Matijo,
faliran’ga vajenca za tišlarijo;
je bil inspiracija, me je navdihnil-
ljudi preko sto lastoročno je pihnil.”
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.