SDS bi pomagala vladi: Dovolj je! Čas je, da zaščitimo svojo mejo

Vlada bi morala za varnost svojih državljanov narediti bistveno več, kot stori danes, saj za porastom številk kaznivih dejanj stojijo ljudje, ki jih navdaja strah, trpljenje in negotovost. Prepričani so, da lahko država svojim državljanom ponudi več od tega, zato s predlogom sklica izredne seje Državnega zbora na to temo skušajo sprejeti priporočila vladi, ki ji varnost državljanov in zaščita meje nista prioriteta, nesposobnost pa za to ne bi smela biti opravičilo, pravijo.

Prioriteta koalicije je medtem drugje – v zadrževanju migrantov, ki prek Slovenije zgolj potujejo. A tudi pri pridobivanju tujih delavcev smo Slovenci v praksi porazni – tudi do tistih, ki si želijo ostati in delati. Medtem pa se občutek varnosti med prebivalci dejansko občutno krha.

»Dovolj je tega. Čas je, da naredimo vse, da zaščitimo svojo mejo, da poskrbimo, da bo na meji okrepljen nadzor, po potrebi vključimo pripadnike slovenske vojske,« razloge za vložitev predloga za sklic izredne seje Državnega zbora navaja Anja Bah Žibert (SDS).

Zlorabljanje azilnih postopkov in varnostno tveganje v notranjosti

Na mejnih območjih sicer kaznivih dejanj migrantov ne beležijo, njihova prisotnost pa vzbuja strah lokalnih prebivalcev. V SDS opozarjajo, da se varnostno tveganje prenaša v notranjost države. Posebej je izpostavljen ljubljanski Vič, kjer beležijo porast kriminala in kjer stoji tudi azilni dom, ki poka po šivih, število nameščenih migrantov v njem pa se dnevno spreminja, saj migranti dnevno prihajajo in odhajajo.

Praktično vsi, ki jih pri ilegalnem prehodu meje prestreže slovenska policija, namreč zaprosijo za azil, končanja postopka pa skoraj nihče ne dočaka, saj državo prej zapustijo. Posledično je tako azil pri nas dobilo letos le nekaj deset beguncev, saj so tisti, ki so za azil že zaprosili na Hrvaškem, tja tudi vrnjeni.

Porast migracij alarmanten 

Številke letos postajajo alarmantne. Samo do konca septembra je policija prestregla 44.751 nedovoljenih vstopov v državo, v enakem obdobju lani jih je bilo 18.443, v celotnem lanskem letu pa 32.024. Če se bodo migracije letos nadaljevale z enakim trendom kot lani, bi lahko do konca leta prestregli blizu 80.000 ilegalnih migrantov, več kot dvakrat več kot lani, ko jih je bilo trikrat več kot predlani, in dvakrat več kot leta 2019, ko je bilo prehodov meje, po velikem migrantskem valu leta 2015, največ.

Križev pot delavcev migrantov

Večina migrantov azilne postopke zlorablja za to, da jih ne vrnejo na Hrvaško, še pred zaključkom postopka pa našo državo zapustijo. Koalicija se zato bolj kot z varovanjem meje ukvarja s tem, kako te migrante zadržati pri nas, čemur je namenjena tudi Strategija na področju migracij in integracije priseljencev v slovensko družbo.

A tudi na tem področju imamo v Sloveniji velike težave. Tudi migranti, ki bi si želeli delati, namreč naletijo na velike birokratske ovire pri pridobivanju dovoljenj, na kar opozarja tako migrantski aktivist Miha Blažič kot tudi slovenski gospodarstveniki, ki se soočajo s težavo pri pridobivanju delavcev iz tretjih držav. Te bi potrebovali v svojih podjetjih zaradi pomanjkanja delovne sile. Nekateri so k nam pripravljeni priti delati legalno, zaradi česar nekatera podjetja že odpirajo podružnice na Hrvaškem, kjer je birokracija na tem področju bistveno manjša. Naša birokracija denimo, tako Blažič, tudi od delavca, ki že dela v Sloveniji, zahteva, da postopek sproži na konzularnem predstavništvu v tujini.

Izginja občutek varnosti

Bistveno bolj kot naša država pa so pri integraciji v svoje vrste na Slovenskem uspešne kriminalne združbe, opozarja profesor in predstojnik Katedre za kriminologijo na mariborski Fakulteti za varnostne vede dr. Gorazd Meško.

Porast kriminala, posebej v prestolnici, tako postaja problem, ki ga zaznava vse več prebivalcev Slovenije, zaradi česar že več mesecev beležimo porast prodaje osebnih zaščitnih sredstev, kot so solzivci in elektrošokerji, v zadnjem času pa se je prodaja tovrstnih artiklov povečala kar za 1000 %, pravijo v trgovini Armyshop, saj so se v javnosti pojavili podatki o porastu števila posilstev s strani državljanov tretjih držav. Pri čemer SDS policiji očita, da podatke o tem skriva in jih razkrije zgolj, ko zanje posebej zaprosijo mediji, ko odkrijejo konkretne zločine, ki se zgodijo tudi na javnih krajih, kot je park Tivoli ali glavna železniška postaja v Ljubljani.