Bolje za varnost in okolje: v Avstriji skozi naselja kmalu največ 30 km/h?

Gre za predlog 30/80/100 km/h (Upočasni – reši življenja), ki bi zakonsko omejil dovoljeno hitrost vožnje z avtomobilom na 30 km/h v naselju, 80 km/h izven naselja in 100 km/h na avtocesti.

Pobudniki predloga so vodje avstrijskih prometnih inštitutov z Dunaja in iz Innsbrucka, število organizacij, ki jih podpirajo (med njimi tudi avstrijska Katoliška cerkev), pa iz meseca v mesec narašča. 

Praktični razlogi

Pozitivne posledice nižjih omejitev hitrosti bi bile: manj hrupa, manj onesnaženja, manj nesreč – in vse to ob majhni izgubi časa.

Uveljavitev pravila 30/80/100 bi emisije CO2 zmanjšala za 10 odstotkov, prometne nesreče za 15 odstotkov in smrtne žrtve na cestah celo za 28 odstotkov. To pomeni, da bi se izognili približno vsaki šesti nesreči, vsakemu petemu poškodovanemu in vsaki četrti smrtni žrtvi v cestnem prometu. Zmanjšanje hitrosti na cestah je stroškovno učinkovit in takoj delujoč ukrep.

Nezanemarljiv je tudi prihranek goriva, ki je, še posebno pri visokih hitrostih, izjemen. V praktičnem preizkusu pri največji hitrosti 100 km/h v primerjavi s 130 km/h so pri ÖAMTC (ki je sicer proti uveljavitvi tega ukrepa) ugotovili zmanjšanje porabe za 20 do 29 %, odvisno od tipa vozila.

Zmanjšanje hitrosti v cestnem prometu pa zagotavlja tudi večjo enostavnost in boljšo pretočnost prometa, prav tako pa bi močno vplivalo na zmanjšanje hrupa, posebno v lokalnem okolju.

Družbene razsežnosti

Na strani Verkehrswende, ki si prizadeva, da bi se promet obrnil k človeku, in ne obratno, priznavajo, da je mobilnost človekova potreba in pravica. »Moramo biti mobilni, da lahko dobimo živila, oblačila, vse vrste vsakdanjih izdelkov ali drugih stvari, da vzdržujemo socialne stike, da delamo, da se izobražujemo, da živimo življenje, kot si želimo.«

Čeprav se morda na prvi pogled zdi obratno in pogosto menimo, da lahko o spremembah prometa zaradi okoljskih razlogov naivno razpravljajo le ljudje iz centra mesta, ostalim iz ruralnih območij pa je kristalno jasno, da brez avta ne moreš nikamor, pa se je ravno takšna miselnost obrnila proti človeku.

»Zlasti na podeželskih območjih so ljudje s težavami pri mobilnosti, ovirami in diskriminacijo zaradi starosti in oddaljenosti vedno bolj prizadeti zaradi uničevanja in razgradnje manjših lokalnih skupnosti ter razpadanja mestnih središč. Ogromna nova nakupovalna središča so zasnovana izključno za parkiranje avtomobilov tik pred njimi in nakupovanje na veliko. Do njih je zelo težko, če sploh, priti s kolesom ali celo peš.« Pravijo še, da ne želijo iskati krivcev, ampak doseči spremembo v razmišljanju in delovanju, tako da opozarjajo na nezaželena dogajanja ter obravnavajo in razkrivajo nekatere resnice, ki so zagotovo neprijetne.

Vsi poznamo vasi, ki so bile še pred desetletji živahne skupnosti, danes pa se ljudje zaradi prometne ceste, ki poteka skoznje, skorajda več ne poznajo.

Vsi niso navdušeni

Zadeva je še v fazi razprave. Pobudniki se zavedajo, da je pot do spremembe miselnosti dolga, in pravijo, da so odprti za različne predloge in ideje. Proti predlogu so proizvajalci avtomobilov in motornih vozil.

Proti so tudi pri ÖAMTC (ki je avstrijska različica AMZS). Predlagajo referendum na državni ravni in ne dvomijo, da bodo državljani večinsko proti. Bernhard Wiesinger, vodja ÖAMTC pravi, da »so nižje omejitve hitrosti smiselne le, če jih podpira večina«. Pravi tudi, da se zavedajo problema, ki ga želi projekt 30/80/100 km/h nasloviti, a predlagajo alternativne rešitve. 

»Obstaja veliko število učinkovitih ukrepov, ki nikogar ne omejujejo in veliko učinkoviteje služijo varovanju podnebja,« je po poročanju Meinbezirk.at prepričan Wiesinger. »Ljudje imajo dovolj prepovedi,« zato zagovarja prepričevanje in ozaveščanje v kombinaciji z alternativnimi ukrepi. Pravi, da bi bila uporaba trajnostnih goriv na biogeni osnovi pravi »game changer« in da bi tako prihranili trikrat več CO2 kot s pobudo 30/80/100 km/h. Nadalje bi ponudba avtobusov na zahtevo na podeželju ustvarila smiselno alternativo zasebnemu prevozu. Naslednji način varčevanja z energijo so tudi t. i. »zeleni valovi« v mestnem prometu, spodbujanje skupne vožnje in več dela od doma.

Ministrstvo za promet je sicer zakonsko predpisane strožje omejitve hitrosti zavrnilo, saj zanje v državnem svetu ni večine. »Počasna hitrost povzroči manj smrtnih žrtev na cestah, povzroča manj podnebju škodljivih emisij in tudi prihrani denar z manjšo porabo goriva. Vendar v državnem svetu ni večine za zakonsko spremembo najvišjih hitrosti. Stranke ÖVP, SPÖ, FPÖ in NEOS so se izrekle proti. To je v naši demokraciji nekaj samoumevnega,« so sporočili z ministrstva. Je pa ob tem sledil poziv k počasnejši vožnji.

Avstrijska Katoliška cerkev predlog podpira

Predlog 30/80/100 km/h je podprla tudi avstrijska Katoliška cerkev preko svoje organizacije KAÖ (Katoliška akcija Avstrije). Markus Gerhartinger, okoljski referent za dunajsko nadškofijo, je odločitev za podporo temu projektu tudi teološko pojasnil in spomnil na okoljsko okrožnico papeža Frančiška (Laudato si): »Ta projekt povsem ustreza odgovornosti za stvarstvo, ki je dana kristjanom.« 

Prav tako ga podpirajo starševske organizacije, ki so nedavno nastopile s precej močnim argumentom: »Leta 2022 je v Avstriji na cestah umrlo 13 otrok, skoraj 2.700 pa jih je bilo poškodovanih. Trenutni 50/100/130 terja vsako leto dodatne otroške žrtve. Če bi zahtevali od skupnosti, da ›žrtvuje‹ otroke za trenutno obliko prevoza (50/100/130), bi bilo to nepredstavljivo. A pravzaprav počnemo točno to!«