Se od letos naprej sončne elektrarne še splačajo?

vir: freepik.com

Z novim letom za vse, ki razmišljajo o investiciji v sončne elektrarne, prihajajo velike spremembe. Končuje se sistem t. i. net meteringa, kako se bo električna energija obračunavala po novem, pa še ni povsem znano.

Se sončno elektrarno sploh še splača kupiti? 

Pojem net metering oz. neto meritve predstavlja sistem obračunavanja, po katerem se enkrat letno obračuna razlika med količino električne energije, ki jo je sončna elektrarna v danem koledarskem letu proizvedla kot višek in oddala v omrežje, ter količino električne energije, ki jo je ob prenizki proizvodnji v danem koledarskem letu črpala iz omrežja. 

A z novim letom se ta sistem neto meritev, ki je bil doslej na voljo fizičnim osebam in malim poslovnim odjemalcem pri postavitvi sončnih elektrarn (s priključno močjo do 43 kilovatov), ukinja. Za sončne elektrarne, za katere bodo vloge za izdajo soglasja za postavitev in priklop oddane v letu 2024 ali kasneje, ta sistem torej ne bo več veljal. Novi lastniki sončnih elektrarn bodo tako morali plačevati porabo elektrike iz omrežja ne glede na količino presežkov, ki jih oddajo v omrežje. 

Po novem sistemu bosta trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije prosto določena s pogodbo o samooskrbi in bosta v domeni dobavitelja električne energije. Omrežnina na proizvedeno in porabljeno energijo pa se bo plačevala skladno s splošnim aktom Agencije za energijo, ki ureja metodologijo obračunavanja omrežnine. Slednji uvaja obračun oziroma plačilo omrežnine za celotno količino električne energije, prevzete oziroma kupljene iz električnega omrežja. 

Prihodnost so baterijski hranilniki 

Kot je za Večer povedal predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl, so prihodnost samooskrbe sončne elektrarne z vgrajenimi hranilniki oziroma baterijami, ki pa v trenutni fazi razvoja še niso optimalna možnost.  

»Običajno lahko baterije v uporabi za zasebno hišo shranijo od 5 do 30 kilovatnih ur električne energije. Sončna elektrarna v lepem sončnem dnevu poleti proizvede od 80 do 90 kilovatnih ur energije. Če vzamete največjo baterijo z močjo 30 kilovatnih ur, jo elektrarna poleti napolni v treh urah. Električni grelnik, ki porabi 3 kilovate, pri polni moči delovanja baterijo izprazni v desetih urah. Baterije zato v tej fazi razvoja niso namenjene temu, da bi zagotavljale daljše obdobje delovanja hiše. Njihov namen je prestaviti konico: ko je veliko elektrike in je cena zelo nizka, okoli 12. ali 13. ure, se baterija napolni, uporabimo pa jo takrat, ko je cena najvišja, denimo ob 17. uri. Cena znotraj dneva namreč zelo niha zaradi vedno večje količine elektrike iz sončnih elektrarn.«

Se sončne elektrarne še splačajo? 

»Sončne elektrarne se bodo po novem sistemu splačale, v kolikor bodo subvencionirane baterije. V kolikor bomo imeli baterijo, bo manjša priključna moč in se bo tudi tu prihranilo, ne samo pri energiji,« je za Domovino dejal strokovnjak za sončne elektrarne Tomaž Limbek.  

Po novem sistemu bomo namreč za vso omrežnino in elektriko, povlečeno iz omrežja, plačali trošarino, tako da bo naš cilj porabiti čim več takrat, ko bomo doma, ko bo delala sončna elektrarna. Z baterijo bomo energijo lahko koristili ponoči, čez dan pa iz sončne elektrarne, tako si bomo znižali priključno moč. Ves sistem gre v »energy management«, kjer bomo elektriko dejansko porabljali takrat, ko jo bomo proizvajali – takrat polnili električni avto, toplotna črpalka bo takrat delala na zalogo in podobno. 

»O sončni elektrarni se po novem splača razmišljati vsem, ki imajo porabe od 10.000 kilovatnih ur letno naprej. Za manj je pa odvisno, vedno več ljudi imamo, ki daje elektrarne na soglasje 0 kilovatov. Se pravi, ne morejo jim odobriti soglasja, tako se zaprosi ter izda soglasje za 0 kilovatov in imajo manjšo sončno elektrarno, baterijski sistem in pač sprotno rabo ter ponoči iz baterije. Vedno več ljudi to kupuje, kar pomeni, da so si izračunali, da se jim to splača. Vendar pa, če je prej veljalo, da se sončna elektrarna povrne v 6–7 letih, se po novem sistemu povrne v približno desetih letih,« še dodaja Limbek. 

Popravek: Eko sklad trenutno ima objavljene razpise za financiranje tako sončnih elektrarn kot hranilnikov energije.
Izbrano za naročnike
Peter Seewald: Papež Frančišek se trudi izbrisati Benediktovo zapuščino
Domovina Plus 02: Zimzeleni intervjuji trajne vrednosti
Neuresničena zamisel: slovenski štefanov koncert za vso Evropo
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

SunContract kritičen do ministrstva, ki ne pripravi sistemske rešitve
  • 07. 10. 2024
Spreminjajo se pogoji za lastnike sončnih elektrarn z net-meteringom – kateri dobavitelj ima najboljše pogoje?
  • 25. 09. 2024
andrej bostjancic
Andrej Boštjančič: V podjetništvu je ključno prilagajanje
  • 20. 03. 2025