Škof Saje pri maši za domovino poudaril pomen spoštovanja življenja, ključnih politikov, ki bi sporočilo morali slišati, pa ni bilo

Foto: Posnetek zaslona TV Slovenija
Nekaj dni pred dnevom državnosti je bila danes v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja darovana tradicionalna maša za domovino, osrednja katoliška obeležitev dneva državnosti. Letos je potekala v luči tridesete obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, osrednji poudarek v nagovoru predsednika Slovenske škofovske konference škofa Andreja Sajeta pa je bil namenjen pomenu spoštovanja življenja.

Čeprav je maša za domovino tudi pomemben diplomatski in družben dogodek, so ga tokrat izpustili praktično vsi najvišji predstavniki države. Prav zanje bi bilo v času, ko se v zakonodajni postopek vlaga zakon o medicinski usmrtitvi bolnih in ostarelih, ključno, da bi prisluhnili sporočilu škofa Sajeta.

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje se je v uvodu homilije zahvalil za samostojno in demokratično državo, njene temelje in vse, ki so zanjo darovali življenje ter prosil Božjega blagoslova in razsvetljenja za vse tiste, ki našo državo vodijo. Posebej se je spomnil tedanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja ter njegovega doprinosa tako pri priznanju Slovenije v svetu kot tudi za zgled pokončne drže in doprinosa k zaščiti človeške osebe in njenega dostojanstva.

Saje: Na preizkušnji je pojmovanje človeškega življenja in njegovega neodtujljivega dostojanstva


Prav slednje je trenutno še posebej na preizkušnji, opozarja Saje. »Jasno je, da mora vsaka generacija ovrednotiti pretekle izkušnje, se odreči egoizmu in samoljubju ter se zavestno odločiti za dobro: za človeka in za kulturo življenja! Kjer bo vreden vsak, s tem, da je in obstaja!«

Opozoril je, da človek pogosto ni več cilj, ampak sredstvo za dosego drugih namenov, pri čemer se je neposredno dotaknil zakonskega predloga glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oz. medicinski usmrtitvi bolnih in ostarelih, »ki brez resne strokovne razprave in ob odsotnosti dialoga z zdravniškimi združenji in ostalimi zainteresiranimi skupinami odpira pot ločevanju med ‘vrednim’ in ‘nevrednim’ življenjem.«

Saje opozarja, da je na preizkusu vrednotenje kulture življenja. »Gre za poskus epohalnih sprememb, kjer se posega v dostojanstvo človeške osebe in naravo človeškega življenja. Človek ima svojo neprecenljivo vrednost in neodtujljivo dostojanstvo sam v sebi tudi takrat, ko trpi in je nemočen. Vsako človeško življenje je edinstveno in s tem nedotakljivo. To je treba vedno znova oznanjati s pogumom besed in dejanj. Zavzemimo se za življenje, za kulturo življenja!«

Foto: Posnetek zaslona TV Slovenija

O Evropi kot garant miru in verski svobodi


Ob obletnici državnosti se je dotaknil tudi vloge Evrope, o kateri smo sanjali ob osamosvojitvi. »Sanjali smo o skupni Evropi, ki se bo razvijala upoštevajoč svoje krščanske korenine in bogato dediščino antičnih kultur. Očetje Evrope so si prihodnost zamislili kot skupno delovanje, kjer bomo medsebojno različnost videli kot obogatitev in bomo sposobni preseči delitve. Evropa naj bi tako postala garant miru, sožitja in bratstva med narodi.«

Dotaknil se je tudi razmer v slovenski družbi, kjer pozitiven družbeni pomen Cerkve in drugih verskih skupnosti zaradi zgodovinske obremenjenosti in nerazčiščenih vprašanj preteklosti še vedno ni normalno sprejeto dejstvo. Prav zaradi te odsotnosti dialoga pa padajo splošno sprejeti standardi verske svobode

Letos brez najvišjih predstavnikov države


Sporočila škofa Sajeta pa niso slišali najvišji predstavniki slovenske države, ki se letos maše za domovino niso udeležili. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki smo jo v soboto lahko videli na Paradi ponosa, kjer do sedaj nismo videvali slovenskih predsednikov, je svojo udeležbo na maši za domovino opravičila zaradi obiska Strasbourga.

Manjkal je tudi premier Robert Golob, ki svoje odsotnosti na naše vprašanje ni pojasnil. Sporočil je le, da bosta maše za domovino v njegovem imenu udeležila državna sekretarja iz njegovega kabineta Vojko Volk in dr. Andrej Benedejčič. Manjkala je tudi predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je našo prošnjo po pojasnilu svoje odsotnosti ignorirala.

Foto: Posnetek zaslona TV Slovenija

Od najvišjih predstavnikov države smo tako lahko videli le predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Prišel je tudi predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle, varuh človekovih pravic Peter Svetina ter več predstavnikov politične opozicije, med drugim poslanci Matej Tonin, Janez Cigler Kralj in Janez Žakelj (NSi) ter Jelka Godec in Branko Grims (SDS), predsednik SLS Marko Balažic ter gospodarski minister Matjaž Han. Prišli so tudi predstavniki drugih verskih skupnosti v Sloveniji, med drugim apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich ter veliko predstavnikov diplomatskega zbora.


Slovensko in evropsko himno je odigral kvintet trobil slovenske vojske. Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, homilijo pa je imel novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje.

Ne le verski, temveč tudi diplomatski in družbeni dogodek


Maša za domovino je v prvi vrsti res bogoslužje, a je precej več kot le to. Slovenija je država, ki izvira iz krščanske tradicije, homilija pa je pri maši za domovino več kot le homilija. Ima tudi družbeno noto in državotvorno vlogo, kot ugotavlja v članku Maša za domovino profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič.

To se vidi tudi po širokem krogu povabljenih predstavnikov diplomatskega zbora, politike in verskega in družbenega življenja. Še večji pomen bi po oceni Udoviča dogodek imel, če bi bilo sodelovanja med Katoliško cerkvijo kot organizatorjem in državo več, kar bi koristilo obema stranema.



Preberite tudi komentar Martina Nahtigala o odnosu med slovensko politiko in Cerkvijo: Slika s papežem je ravno dovolj Katoliške cerkve za naš državni vrh


 
KOMENTAR: Peter Merše
Zamujena priložnost
Če že ne premorejo toliko čuta za politiko in kulturo, bi se maše za domovino najvišji predstavniki države udeležili iz gole preračunljivosti – gre za največjo versko skupnost, s katero država pač mora sodelovati, pa tudi serijo diplomatov in drugih pomembnih osebnosti, s katerimi bi se premier in predsednica vsaj vljudnostno srečala, če že ne bi prisluhnila močnemu sporočilu, ki ga je podal škof Saje. Njegov nagovor je bil v primerjavi z nagovori, ki smo jih bili vajeni v zadnjih letih, presenetljivo in osvežujoče jasen, a hkrati dovolj diplomatski, da ni užalil nikogar, hkrati pa ga je lahko razumel vsakdo. Lahko si le želimo takšnih jasnih sporočil slovenskih dušnih pastirjev tudi v prihodnje, saj so v preteklosti radi nihali med škandaloznostjo in neodločnostjo, pri čemer ne eno ne drugo ni prineslo dejanskih koristi. Škof Saje je nagovoril tako obletnico osamosvojitve kot enega ključnih problemov za slovensko družbo – spoštovanje življenja. To je še posebej na preizkušnji ob vlaganju zakona o evtanaziji. Diplomatski zbor je slišal sporočilo. Bo prišlo tudi do tistih, ki odločajo in mislijo, da se jim ni treba pogovarjati z nikomer, razen z izbrano t. i. civilno družbo? Prej ali slej bodo morali slišati, ali pa jih bo to neslo z oblasti tako silovito, kot so se nanjo povzpeli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike