Škofovo pismo, po katerem je završalo: temeljne resnice vere ogrožene od zla znotraj Cerkve?
- 3. 9. 2023 ob 10:30
- 16 komentarjev
Po Svetovnem dnevu mladih, ki se je v začetku avgusta odvijal v Lizboni, se cerkveni žarometi počasi usmerjajo v Rim, kjer bo oktobra potekala škofovska sinoda o sinodalnosti. V nadaljevanju sledita dve zasedanji: prvo letos oktobra, drugo pa oktobra 2024.
O sinodi smo v dveh letih že precej pisali. Gre za poskus papeža Frančiška, da bi se v Cerkvi vzpostavil nekakšen sistem »od spodaj navzgor«, pri čemer so razpravo o samih sebi in Cerkvi začele župnije, nato pa so različni vtisi, vprašanja in predlogi romali na višje instance, se tam prečistili in naposled prispeli do Rima.
Zaključek tega procesa je t. i. instrumentum laboris, delovni dokument oktobrske škofovske sinode z naslovom Občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta dokument je vsekakor zanimiv, saj je povsem drugačen od pripravljalnih dokumentov prejšnjih petnajstih sinod. Vsebuje namreč predvsem vprašanja, ki jih bodo predse dobili sinodalni »očetje in mame« ter nanje iskali odgovore.
To vsekakor pomeni zelo odprt pristop k zadevi. Navdušenci nad sinodalnim procesom so ta pristop vedno zvesto branili, češ da se bomo končno začeli pogovarjati o dejanskem stanju v Cerkvi ter slišali ljudi v njihovih stiskah in zanimanjih.
Veliko podporo je sinodalno dogajanje doživelo na Nemškem, kjer se je razvila neka povsem svojevrstna sinoda, ki je povsem po protestantsko kar neposredno Cerkvi ponudila vse, od razmisleka o ženskem duhovništvu do raztopljene moralne teologije.
Kritiki, na drugi strani, že dolgo opozarjajo, da tako ne bo šlo: »Prav vsega pa tudi ne moremo postaviti pod vprašaj,« se sliši s konservativnega pola, v bolj in manj prijaznih različicah. Katolištvo, pa tudi pravoslavje, sta v svojem bistvu zaznamovana s stalnostjo in določenostjo. Gradita na Resnici in resnicah naše vere, ki so temeljne in nespremenljive, torej je tudi v tem stališču zrno resnice.
Enega od teh odzivov smo doživeli te dni, ko je svoje pastoralno pismo predstavil škof Joseph Strickland, ki vodi škofijo Tyler v Teksasu. V njem opozarja na »zlo, ki nam grozi«, in izpostavlja sedem temeljnih resnic vere, ki naj bi bile ogrožene zaradi namenov nekaterih udeležencev sinodalnega procesa.
Po Stricklandovem mnenju so te osnovne resnice naslednje: da je Kristus ustanovil samo Katoliško cerkev; da je svetoskrunstvo, če kdo nedostojno prejema obhajilo; da je zakonska zveza le zveza med enim moškim in eno žensko; da je vsaka človeška oseba ustvarjena po Božji podobi in podobnosti in je ne bi smeli podpirati pri poskusih zavračanja svoje biološke identitete; da je spolna dejavnost zunaj zakonske zveze hud greh; da je prepričanje, da bodo vsi odrešeni ne glede na to, kako živijo, napačno in nevarno; ter da se morajo vsi, da bi sledili Jezusu Kristusu, prostovoljno odločiti, da bodo vzeli svoj križ in ga nosili za Njim.
»Držati se moramo teh resnic in biti pozorni na vse poskuse, da bi raje upoštevali nadomestke evangelija Jezusa Kristusa,« opozarja škof Strickland in svari pred inovacijami v imenu govora o dialogu in bratstvu.
Od shizmatikov do heretikov
Strickland je verjetno najbolj javno znan ameriški škof, ki kritizira papeža Frančiška, in seveda tudi pri sinodi ni skoparil z negodovanjem. V začetku leta, ko je Vatikan objavil dokument s predlaganimi temami za razpravo na oktobrski sinodalni skupščini, ki je vključeval tudi zagonetna vprašanja, povezana z večjo vključenostjo oseb LGBTQ+, možnostjo poročenih duhovnikov in posvečevanja diakonis, je Strickland to označil za »parodijo« ter zatrdil, da je karikatura cerkvenega nauka že samo dejstvo, da je vse to predlagano za razpravo.
Tokratni nabor sinodalnih udeležencev je res precej širok in zanimivo bo spremljati, kam se bo to zasedanje nagnilo. V vsakem primeru pa velja, da je delovni dokument izpostavil nekaj pomembnih vprašanj, za katera so verniki z vsega sveta dejali, da si zaslužijo pozornost, in prav je, da se tega ne zatre, temveč omogoči razprava v nekem primernem okviru.
V nedavnem pastirskem pismu je šel še korak dlje in tiste, ki predlagajo spremembe temeljnih resnic vere, označil za shizmatike, torej ločence od cerkvenega občestva. »Žal se lahko zgodi, da bodo nekateri kot ›shizmatike‹ označili tiste, ki se ne strinjajo s predlaganimi spremembami,« je zapisal Strickland. »Vendar bodite prepričani, da nihče, ki ostaja trdno na opori naše katoliške vere, ni shizmatik.«
Po objavi tega pisma je v Cerkvi širom zahodnega sveta završalo, saj se redko zgodi, da bi se kakšen škof ordinarij izpostavil na ta način, poleg tega gre za zelo neposredne kritike.
Dodati je sicer treba, da se udeleženci sinode še niso niti sestali, zato je težko reči, kakšni so njihovi nameni. Tokratni nabor sinodalnih udeležencev je res precej širok in zanimivo bo spremljati, kam se bo to zasedanje nagnilo. V vsakem primeru pa velja, da je delovni dokument izpostavil nekaj pomembnih vprašanj, za katera so verniki z vsega sveta dejali, da si zaslužijo pozornost, in prav je, da se tega ne zatre, temveč omogoči razprava v nekem primernem okviru.
Osnovne resnice se sicer verjetno vendarle ne bodo znašle pod vprašajem. Če bi bile, v nekaterih primerih to ne bi bila shizma, ampak herezija. Nič v delovnem dokumentu neposredno ne nakazuje na kaj takega. Kar se tiče vprašanj »spolne morale«, je navsezadnje papež Frančišek še ta teden jasno in glasno ponovil katekizemsko učenje o razlikovanju med istospolno usmerjenostjo in dejanji. Očitno papež, kljub temu, kar nam poskušajo prodati mediji, ostaja zvest katekizemskemu nauku tudi pri tovrstnih vprašanjih, da njegovih jasnih kritik na račun ideologije in menjav spola sploh ne omenjamo.
Vseeno pa je seznam škofa Stricklanda lahko precej uporaben. Osebno me ne skrbi toliko za sinodalno dogajanje. Če sinoda ne bo zadela resničnih zanimanj zvestih vernikov, bo utonila v pozabo, kot marsikatera pred njo, glede tega zaenkrat ni velikih skrbi. Uporaben je za stanje vere v splošnem. Stricklandov seznam zveni kot »šnelkurs« katoliške teologije, lahko bi ga vzeli za učni načrt v zadnjem razredu verouka. Morda pa to ni slaba popotnica za novo katehetsko leto, ki ga te dni začenjamo.
Izbrano za naročnike
Povezani članki
Zadnje objave
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
Predlog za film: Videnje
Špageti z zelenjavo in kurkumo
V Oplotnici so odmevale slovenske melodije
Kompliment ali nadlegovanje?
Zbogom, RTV Slovenija
Nor na tek
Ekskluzivno za naročnike
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
Predlog za film: Videnje
Špageti z zelenjavo in kurkumo
Prihajajoči dogodki
Zgodba o dveh transportih
Rovi pod starim Kranjem: Digitalni potep
Kuharska delavnica - HSD Črnomelj
Izbor urednika
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
V katerih letih se najbolj postaramo?
16 komentarjev
baubau
Prav bi bilo, da se najprej vsi skupaj spomnimo, da je pravi voditelj Kristusove Cerkve Sveti Duh.
baubau
Strickland je v resnici primerno ime...pleteničenje t .i. "pravo ali staro-vernih pa je dejansko nadvse podobno starodavnim izumom Jezusovih sodobnikov farizejev in pismoukov...
A. Novak
Sinoda je vnaprej režirana in dr. Gabriel Kavčič to dobro ve.
Miha12345
Guglal sem še mal o Stricklandu. Časopis Catholic Register pravi da se direktno vtika v politiko ko je napadel Biden-a in govoril na političnem shodu za Trump-a. Torej tukaj Strickland krši delitev cerkve od države ki jo je pridigal Jezus, ko je rekel “dajte Cesarju kar je Cesarjevega, Bogu pa kar je božjega”. Poleg tega je Strickland govoril proti cepivom za Covid, s čem je sigurno poslal precej vernikov ki so ga poslušali v smrt, predvsem starejše in bolne
Lahko se reče da so Strickland in podobni v bistvu anti-Kristijani ker se nasprotujejo ali ignorirajo vse najvažnejše kar je Jezus učil. Če takšni res verjamejo da je krščanstvo edina prava vera, potem jih čaka zelo neprijetno presenečenje ko bodo potrkali na sv. Petra vrata
Miha12345
V bistvu Strickland in ostali na krščanski desnici so enaki farizejem katere je Jezus močno kritiziral, ker so se ukvarjali zgolj z verskim obredi in prepovedim, ampak niso imeli nič božje ljubezni v sebi. Namreč Jezus je zaustavil drhal ki je kamenjala prešuštnico, dokler so pa krščanski desničarji vedno v prvih vrstah pri kamenjanju LGBT oseb in drugih "grešnikov". Če bi se Jezus danes vrnil sigurno bi se prvo odrekel vseh takih "kristjanov"
Gorazd Tivadar
Če ima škof - tudi rimski škof, Sveti oče - škofovsko palico kot simbol pastirske palice, potem je prav, da jo tudi tako uporablja. Torej da skrbi za svojo čredo, da ne zaide. Tudi da gre po zgledu Jezusa za kakšno izgubljeno ovco. Problem je, če te palice ne uporablja, ali pa če z njo le žuga in tepe (dandanes predvsem v prenesenem smislu grožnje s peklom in satanom). In po mojem glavno vprašanje tega sicer zelo dobrega članka - kaj je stalnost katoliške cerkve, o kateri govori omenjeni katoliški škof? Kaj je Jezusovo naročilo bilo apostolom? To da se smo tako skregani in se zapiramo eden pred drugim (za štiri stene domov, župnišč...)? Ali pa da širimo veselo oznanilo, laiki in duhovniki skupaj?
Miha12345
Dejstvo je da Jezus ni izustil niti eno edino besedo o gejih, niti o splavu. Torej to kar je Stricklandu in katoliški desnici očitno najvažnejše, nima nobene veze z Jezusom, Po drugi strani, glavno kar je Jezus je učil - ljubi svoje bližnje, ljubi svoje sovražnike, odpuščaj drugim, služi drugim, itd - tega pa Strickland sploh ne omenja, torej dodaten dokaz da Stricklandova vera nima veze z Jezusom
Janez
"Stricklandov seznam" je meni kot verniku kot neka realnost, ki jo vseskozi sprejemam. Tako kot mi je realnost vrednost števila PI, ki je 3,14... Rad bi videl argumente katolika, ki spodbija prvo ali pa argumente matematika, ki spodbija drugo.
Razne teorije o prosti izbiri spola so pa itak smešne. Obnašanje neke nove vrste potrošnika, nič več.
jeremias
"Stricklandov seznam zveni kot »šnelkurs« katoliške teologije..." Bolj kot šnelkurs katoliške teologije bi rekel, da je to šnelkus določene morale. To pa ni eno in isto.
AlojzZ
Red v Vatikanu? Samo Jezus to lahko napravi. Zato mu odprimo svoje srce. Svoje in ne od soseda.
Gregor
Problem je intelektualna lenoba ter pomanjkanje širine duha škofov in vseh, ki so se posedli na položaje in jim je tam fino tako kot je. Potem so tu ljudje, ki vseeno vidijo pot barke... te razumljivo skrbi. Resno skrbi.
Rokc5
Ob 'aferi Strickland' je morda zanimivo omeniti, da sta se vanjo ujela dva znana ameriška katoličana, ki ju sicer s Stricklandovimi pozicijami navadno ne povezujemo.
Neposredno je bil zaradi podpore Stricklandu na Twitterju (že nedolžen tvit je dovolj!) napaden Scott Hahn, znani katoliški teolog, ki je zaslovel ko se je konec osemdesetih v času JPII iz protestantizma z ženo in nato celotno družino in sorodstvom spreobrnil v katolištvo. Hahn, ki ga ne moremo uvrstiti v tradicionalistično krilo katolištva, je postal en izmed najbolj slavnih katoliških apologetov v ZDA v zadnjih 20 letih. Njegovo knjigo 'Vse poti vodijo v Rim' je v SLO prevodu leta 2004 izdala založba Družina.
Bolj posredno pa so v tem času debat napadli še enega bolj zmerno-sredinskega škofa, namreč Roberta Barrona, ki ima znan apostolat Word on fire, ki ga poznajo številni v Sloveniji. Barron (ki ga je za škofa imenoval prav sedanji papež) je na SDM-ju kritiziral intelektualno ošibljenje, poneumljenje in poplitvenje vere v 21. stoletju in bil kritičen do nekaterih trendov v Cerkvi, ki jih sinoda namerava nekritično obravnavati. To je bilo dovolj, da so se začele množiti kritike proti njemu s strani ljudi, ki so ga poprej podpirali kot progresivca :)
Zdi se torej, da bo prihajajoča sinoda zelo premešala trende v Cerkvi in da bo progresivni del očitno uspešno naredil zmešnjavo in vsesplošno zmedo. Papež Frančišek sicer je mladim na SDM v Braziliji leta 2013 rekel 'Make a mess!' ampak verjetno si tega ni predstavljal tako, da bo proti vsiljenim spremembam nastala tako raznolika ter malo verjetna koalicija, kot se sedaj kaže.
P.S. odlično avtorjevo idejo na koncu članka bi samo popravil in bi Stricklandov ''šnelkurs'' v učnem načrtu verouka premaknil bolj naprej, recimo že v prvo triado verouka :):)
MatevzSedej
Simptomatično je, kako pod Frančiškom duhovniki (od kaplanov do kardinalov) nimajo prav več nobenega zadržka javno dvomiti o vsaki njegovi potezi. Simptomatično, ker je tu in tam res nekaj zmede v njegovih izjavah in gestah; simptomatično zato, ker kaže, da med duhovništvom prevladuje upor proti kakršnimkoli spremembam. Oboje je zaskrbljujoče. Toda vprašati se moramo, zakaj je prišlo do pobude do sinode in nenazadnje zakaj je prišlo do izvolitve Jorgeta Bergoglia. Odgovor nam npr. daje ameriški (konzervativni) katoliški komentator Ross Douthat, ki pravi, da so na konklavah modernistični/progresivistični kardinali v Bergogliu videli svojega človeka, konzervativni pa tistega, ki bo najhujše moderniste obrzdal. Toda tisti, ki Frančišku in njegovi sinodi ne uspejo priznati prav nobenega dobrega namena pozabljajo, da je Benedikt XVI. odstopil zato, ker - le nekoliko poenostavljeno - ni več zmogel obvladati vatikanskih lobijev, ki so poskušali pomesti pod preprogo tako pedofilijo kot spolne škandale. Takšna Cerkev pa ni mogla dati prepričljivega odgovora na pohod "prebujenstva". Douthat (ki Frančišku ni naklonjen) v svoji knjigi "To change the Church" iz l. 2018 zaključi, da katoliška Cerkev potrebuje "neke vrste katoliško sintezo", "na novo centrirani katolicizem", ki se bo - globalno gledano - postavil po robu tako desnemu populizmu, ki ga poraja strah pred izgubo krščanskih korenin na desni (in se kaže predvsem med konzervativnimi Američani, med Poljaki in Madžari), kakor levemu uporu proti ekonomskemu neoliberalizmu (ta upor je Frančišek prinesel od doma, nam v Evropi pa je večidel nerazumljiv). Douthat si želi katoliško Cerkev, ki bo prava alternativa sekularizmu, vzponu teokratskega islama in identitarni politiki (levi ali desni). Če tako gledamo na stvari, potem vidimo, da spremembe v Cerkvi so potrebne. Res da Frančiška pri tem močno zanaša v levo, toda konzervativna stran niti s prstom ne migne, da bi kurz naravnala; raje bi zlomila krmilo. To pa Frančiška le še podžiga v svojih namerah. Pot naprej je, da si v Cerkvi priznamo, da je marsikaj narobe (sam bi predvsem izpostavil, da manjka poglobljeno duhovno razumevanje zakramentov) in da smo potrebni prenove, ki bo najprej duhovna, pa vendarle tudi na področju organizacije, discipline in razumevanja temeljnih naukov.
Realist
Kako bi pri sinodi ravnal Jezus?
Da, jedel je s cestninarji; odpustil je prešuštnici, a ji rekel pojdi in ne greši več; je noge umil samo poslanim ali tudi cestninarjem? Nekomu je celo rekel, pojdi da se ti ne zgodi še kaj hujšega in drugemu bolje je ostati brez roke, kot se pogubiti vekomaj...
Skratka, forma dobi smisel če jo poganja srce in vera v rešenje duš za večno življenje.
Teodor
Škof je povedal nekaj resnic, ki so še nedavno bile samoumevne, danes so pa postavljene pod vprašaj od samega najvišjega vrha cerkve.
Res nizko smo padli.
ales
škofa Stricklanda za novega papeža, da naredi red v Vatikanu
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.