Skrivnostni virus iz Amazonije že prisoten v Evropi

Skrivnostni virus, ki je bil nekoč omejen na Amazonijo, se vse bolj širi po Ameriki, prve okužbe pa so zaznali tudi že v Evropi, poroča BBC. Podatki Evropskega centra za nadzor bolezni kažejo, da je bilo v Evropi do sedaj zabeleženih 19 primerov okužb: v Španiji 12, Italiji 5 in v Nemčiji 2 primera.

Do nedavnega je bil virus Oropouche razmeroma neznan virus, saj je bil omejen na porečje Amazonije v Južni Ameriki. A od konca lanskega leta se je začel širiti izven svojega običajnega območja. V prvih sedmih mesecih leta 2024 je v petih državah povzročil več kot 8000 primerov obolenj, imenovanih mrzlica Oropouche ali »lenivna mrzlica«, saj jo najdejo tudi pri številnih živalih, kot so denimo lenivci. Večina primerov, kar 7284, jih je bilo v Braziliji, Bolivija je zabeležila 356 primerov, Peru je poročal o 290 okužbah, Kolumbija o 74 in Kuba o 74 primerih.

Virus je nedavno povzročil smrt dveh žensk v Braziliji in najverjetneje smrt dveh nerojenih otrok. Zaradi hitrega porasta okužb z virusom, ki se širi s piki insektov in ugrizi žuželk, so ameriški centri za nadzor in preprečevanje okužbe zdravnikom v ZDA izdali zdravstveno svetovalno opozorilo. Prve primere virusa so letos junija in julija odkrili tudi v Evropi pri potnikih, ki so se z njim okužili med potovanjem v Brazilijo in Kubo.

Nedavna analiza, ki še ni bila objavljena, a o njej poroča BBC, je pokazala, da je za zadnji izbruh lahko kriva genetska sprememba virusa, zaradi česar se virus sedaj v celicah okuženih učinkoviteje podvaja. To omogoči virusu, da povzroči hujšo obliko bolezni pri bolj ogroženih posameznikih ali poveča možnost za prenos.

Kaj je mrzlica Oropouche in kako se prenaša?

Virus najpogosteje širijo mušice Culicoides paraensis, ki jih je v nekaterih delih Amerike veliko, lahko pa se širi s pikom komarjev vrste Culex quinquefasciatus in Ochlerotatus serratus. Neposrednega prenosa virusa s človeka na človeka niso zaznali. Virus povzroča vročinsko bolezen, ki se kaže z glavobolom, bolečinami v mišicah, bolečimi sklepi, slabostjo, mrzlico, lahko tudi z občutljivostjo na svetlobo in bruhanjem. V hujših primerih lahko povzroči meningitis, vnetje možganske ovojnice in hrbtenjače. Na splošno so bolezenski znaki podobni drugim boleznim, ki jih prenašajo komarji, kot so denga, čikungunja, zika in malarija.

Po podatkih Ameriškega centra za nadzor bolezni se bolezenski znaki običajno pojavijo 10 dni po piku ali ugrizu in vztrajajo tri do šest dni. Ti se pri 60 odstotkov bolnikov znova pojavijo nekaj dni ali tednov po prvotni okužbi in so lahko enaki ali se poslabšajo. Ni znano, kaj povzroča ponovitve poslabšanja simptomov. Vzrok je lahko v tem, da se po prvotni okužbi bolezenski znaki znova pojavijo, lahko pa se bolniki s pikom insekta znova okužijo, saj živijo na področjih, kjer je prevalenca virusa visoka.

Kako smrtonosna je mrzlica Oropouche?

Julija so oblasti v Braziliji zaznale prve smrti zaradi mrzlice Oropouche. Umrli sta ženski, stari 21 in 24 let, nobena od njiju pa pred tem ni imela zdravstvenih težav, je pisalo v poročilu brazilskega ministrstva za zdravje. Pisali so tudi o smrtnem primeru nerojenega otroka, ki je umrl zaradi okužbe z virusom Oropouche. Nanj se je med nosečnostjo najverjetneje virus prenesel preko matere. Poročali so še o spontanem splavu, povezanem z mrzlico Oropouche, in štirih primerih novorojenčkov z mikrocefalijo – prirojeno napako, pri kateri je glava novorojenčka manjša od pričakovane. Kljub vsemu vpliv virusa Oropouche na nosečnost in plod še ni dokazan in ga še preiskujejo.

Od kod izvira mrzlica Oropouche?

Virus je prejel ime po vasi, v kateri so leta 1955 zabeležili prvi primer okužbe. Tedaj so virus Oropouche odkrili v vzorcu krvi 24-letnega gozdarja v otoški državi na Karibih Trinidad in Tobago. Kasneje so se pojavili občasni izbruhi v brazilski Amazoniji, kjer je prišlo do 100.000 primerov okužb. Raziskovalci ocenjujejo, da je bilo skupno do danes diagnosticiranih več kot 500.000 primerov. Od poznih osemdesetih let pa so o izbruhih virusa začeli poročati v Panami, Peruju in Ekvadorju, od leta 2000 se je število držav, ki poročajo o virusu, povečalo, zaznali so ga tudi v Boliviji, Kolumbiji, Ekvadorju in Francoski Gvajani. Konec leta 2023 so se večji izbruhi virusa začeli pojavljati v porečju Amazonke, kjer je bil virus že endemičen, nato pa na novih območjih Južne Amerike. Junija 2024 so na Kubi potrdili prvi primer virusa, ki se je nato hitro širil v okoliške države, sedaj pa so prve primere zaznali tudi v Evropi.