Skuša Urška Klakočar Zupančič prikriti nečedne posle Roberta Goloba?

Opozicijski stranki SDS in NSi sta podali kazensko ovadbo zoper predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, v kateri ji očitata kršenje zakonodaje in oviranje preiskovanja spornih poslov podjetij Gen-I in Star Solar, ki je v lasti Roberta Goloba. Da skuša Klakočar Zupančičeva s temi manevri prikriti nečedne posle premierja Roberta Goloba, je prepričan tudi politični analitik dr. Matevž Tomšič. 

Stranki SDS in NSi si prizadevata za ustanovitev preiskovalne komisije o delovanju podjetij v slovenski energetiki, o čemer mora odločiti državni zbor. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa njihove zahteve ne želi uvrstiti na sejo DZ, zato so v SDS in NSi prepričani, da krši zakonodajo in zlorablja uradni položaj. Opozicijska SDS si že zadnji dve leti prizadeva, da bi državni zbor odredil parlamentarno preiskavo, ki bi preiskala sporne posle podjetij Gen-I in Star Solar, ki je v lasti Roberta Goloba. Ustanovitev preiskovalne komisije je stranka NSi sprva zavirala, nato pa julija letos podprla prizadevanja SDS. 

Klakočar Zupančičeva na sejo DZ ni želela uvrstiti zahteve za odreditev preiskovalne komisije o slovenski energetiki. 

Preiskovali bi samega sebe 

Po besedah Jerneja Vrtovca iz NSi je sodu izbilo dno, ko so na pobudo državnega sveta ustanovili podobno preiskovalno komisijo in je pri njej prišlo do zlorabe, saj je koalicija za predsednika komisije postavila kar člana svoje lastne stranke Tomaža Laha. Preiskovalno komisijo bi torej vodili kar tisti, ki so preiskovani. »To je v NSi vzbudilo dvom, da se nekdo krčevito bori, da ne bi prišlo do preiskave slovenske energetike. Nekdo je pripravljen poteptati institut preiskovalne komisije,« je dejal poslanec NSi in dodal, da je cena električne energije v Sloveniji ena izmed višjih v EU in da želijo ugotoviti, zakaj.  

Predsednik NSi Matej Tonin pa je tedaj na X zapisal: »Preiskovalna komisija Gen-I je ustanovljena! Skrajni čas je, da Robert Golob javnosti pojasni številne sporne posle. Cilj Roberta Goloba je en sam: privatizacija slovenske energetike. Nova Slovenija bo storila vse, da to prepreči. Tudi zato pričakujem ostre povračilne ukrepe s strani Gibanja Svoboda in lansiranje številnih namišljenih afer preko njihove medijske mašinerije. Vendar to ne bo pomagalo, resnica bo prišla na dan.« Odziv Janeza Janše je bil buren: »Skrajni čas?? Kakšno sprenevedanje!! Dve leti zaman čakamo na vaše podpise!!! Dve leti ste onemogočali ustanovitev komisije in možnost, da bi jo vodila opozicija!! Sedaj bo na zahtevo državnega sveta res ustanovljena, a vodila jo bo vladna koalicija.« 

Kljub trudom opozicije, da bi do preiskave spornih poslov le prišlo na transparenten način, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič zavrnila zahtevo SDS, da na sejo DZ uvrsti zahtevo za odreditev preiskovalne komisije o slovenski energetiki. Dejala je, da izredne seje ni sklicala, saj ima podana zahteva takšne nepravilnosti, da jih je nujno odpraviti. Najhujša nepravilnost je po njenih besedah ta, da se vsebina zahteve za odreditev preiskovalne komisije o slovenski energetiki deloma prekriva z že ustanovljeno preiskovalno komisijo, torej tisto, kjer bi preiskovali sami sebe. Na novinarski konferenci po vloženi kazenski ovadbi pa je dejala, da je opozicija z njo »zdrsnila na najnižji nivo politične kulture« in da v NSi in SDS vlagajo kazanske ovadbe zoper svoje politične nasprotnike, ko se počutijo nemočne.  

Ob tem je poslanska skupina Gibanja Svoboda sporočila, da »koalicija enotno stoji za predsednico državnega zbora«, poslanec SDS Rado Gladek pa je v izjavi za medije vztrajal pri očitkih, da predsednica DZ »evidentno krši tako ustavo kot poslovnik državnega zbora, ki bi za njo moral biti Sveto pismo«. Dejal je, da je glavni problem pri prvi preiskovalni komisiji, da je predsednik, v čigar rokah je praktično celotno delo komisije, član Gibanja Svoboda. Zavrnil je tudi možnost, da bi pripravili popravke, češ da so prepričani, da karkoli bodo popravili, bo vedno razlog za zavrnitev. 

Kaj bi preiskovala nova parlamentarna komisija? 

Ustanovitev preiskovalne komisije o delovanju podjetij v slovenski energetiki pomeni, da bi Robert Golob moral pojasniti domnevno sporno poslovanje Gen-I na Balkanu, kjer naj bi se prenašale velike količine gotovine in nakazila nekdanji novinarki portala Necenzurirano, nato pa tudi nekdanji generalni sekretarki Gibanja Svoboda Vesni Vuković. Domnevno sporni so tudi posli, ki bi jih lahko šteli kot nezakonito financiranje predvolilne kampanje Gibanja Svobode. Sporen je tudi manever privatizacije GEN-I, preko katerega je Golob, ko je bil še direktor te družbe, obšel Lahovnikov zakon, ki omejuje plače direktorjev v podjetjih v državni lasti. Komisija naj bi preiskovala tudi sume, da so nosilci javnih funkcij domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje in izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar v lasti premierja Goloba ter poslovanjem družbe Borzen. Ta bdi nad podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, v kateri sodeluje Star Solar. Preiskava bi na plano prinesla še marsikatero podrobnost, ki jo skušajo v koaliciji na vsak način prikriti.  

Tomšič: »Ni dvoma, da Klakočar Zupančičeva ščiti premierja Roberta Goloba.« 

»Ni dvoma, da Klakočar Zupančičeva ščiti premierja Roberta Goloba. Vsekakor ga ščiti, nedvomno. Ve se, da je tako, ker je jasno, kdo bi bil glavna tarča preiskave. Preiskovali bi posle Goloba, njegove nekdanje in sedanje posle,« je prepričan politični analitik s Fakultete za uporabne družbene študije dr. Matevž Tomšič: »Že to, da ima predsednik vlade neko firmo, ki prodaja elektriko državi – to je nekaj, kar je nesprejemljivo samo po sebi. Če to ne predstavlja velikega korupcijskega tveganja, potem ne vem, kaj ga predstavlja. Mislim, da bi takšna zadeva nedvomno morala biti deležna preiskave s strani parlamentarne komisije ali verjetno še s strani koga drugega, s strani organov pregona. Nedvomno so taka početja nesprejemljiva.«  

Tomšiča niso prepričali niti argumenti Klakočar Zupančičeve, da je podobna komisija že ustanovljena: »Gre za komisijo, ki jo vodi njihov poslanec, kar je farsa. Da nekdo preiskuje samega sebe. Mislim, ali naj res verjamemo, da bo komisiji, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda, uspelo na nek objektiven način preiskovati predsednika vlade? Mislim, da ne.« Prepričan je, da bi moral parlamentarno preiskovalno komisijo voditi nekdo, ki ni neposredno podrejen predsedniku vlade.  

Tomšič: »Ali naj res verjamemo, da bo komisiji, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda, uspelo na objektiven način preiskovati predsednika vlade?« 

Želi opozicija le politično obračunati z Golobom? 

V Gibanju Svoboda trdijo, da skušata SDS in NSi z novo parlamentarno preiskavo le politično obračunati z Robertom Golobom. Dr. Matevž Tomšič pravi, da se v koaliciji vidijo izrazita dvojna merila: »V zvezi s to komisijo govorijo, kot da gre za nekakšno politično obračunavanje ali politično orožje, medtem ko so sami v preteklosti počeli točno to. Izrabljali so parlamentarno preiskavo za obračunavanje z opozicijo, konkretno s stranko SDS, če se spomnimo komisije, ki se je ukvarjala z mediji, ki naj bi bili blizu SDS, češ da dobiva neprimerno ali celo nezakonito financiranje iz tujine. Tukaj je bivša predsednica te komisije in bivša članica Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek jasno povedala, da je bila ta komisija ustanovljena z namenom obračuna s SDS. Torej s političnim namenom. Tako da nekako stranka Gibanja Svoboda zdaj nima nikakršne pravice, da nekomu drugemu očita politično obračunavanje, saj gre tukaj za bistveno bolj resno zadevo, kot je bila ta s temi mediji. Ker gre za vprašanje konflikta interesov predsednika vlade, ki vemo, da ima poleg tega, da naj bi vodil vlado, še neko svojo firmo, ki posluje z državo. In tukaj gre za precej bolj resne zadeve kot to, kar so obravnavali pri SDS in njihovo domnevno povezavo z mediji.«  

Na vprašanje, ali je bila napaka opozicije, da je NSi tako pozno prispevala podpise za ustanovitev preiskovalne komisije, odgovarja: »Na strani opozicije je bil problem njihove neusklajenosti ali nepripravljenosti na medsebojno sodelovanje, ker so eni in drugi kazali veliko medsebojnega nezaupanja. Da je NSi zavlačeval s podpisi, je nedvomno bila napaka z njihove strani, saj bi bilo sporne posle treba raziskati čim prej. S tem je tudi padel sum nanje, kot da sklepajo neke kravje kupčije z vlado oziroma vladajočo koalicijo. Glede tega bi morala biti opozicija bolj enotna in dejansko sodelovati pri takšnih zadevah. Konec koncev so bili ti medsebojni konflikti med NSi in SDS voda na mlin vladajoči koaliciji.« 

Tomšič: »Da je NSi zavlačeval s podpisi, je nedvomno bila napaka z njihove strani, saj bi bilo sporne posle treba raziskati čim prej.« 

(D166: 34-36)