Slavoj Žižek razlaga o transspolnih čebelah. Kaj porečejo strokovnjaki?

Vir: Freepik.
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred kratkim je Slavoj Žižek v svojem članku za revijo Compact zapisal, da je primer transspolnosti v naravi čebela delavka. Po njegovih besedah so te ženstvene, opravljajo vse delo v skupnosti, njihovi reproduktivni organi pa ostajajo nerazviti.

Ali so čebele delavke res transspolne smo povprašali dva strokovnjaka za čebele. V petek, tri dni po objavi Žižkovega članka, pa je Slovenska demokratska mladina organizirala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili kampanjo z naslovom "Dva spola, ena resnica".

Namesto boja proti spolni diskriminaciji in preganjanju istospolnih, se največji poudarek daje indoktrinaciji otrok


V petek je potekala novinarska konferenca, ki jo je organiziral podmladek stranke SDS, Slovenska demokratska mladina, na kateri so predstavili kampanjo z naslovom »Dva spola, ena resnica«, s katero želijo ljudi opomniti na dejstvo, da obstajata samo dva spola, moški in ženski.


Kot so povedali na novinarski konferenci, nekaterim osnovna biološka dejstva niso sveta in bi jih radi spremenili. V času zadnje epidemije, vojn in finančne krize se namesto reševanja teh problematik ukvarjamo z vprašanjema, koliko spolov obstaja in s kakšnim zaimkom naslavljati določene osebe, da ne bodo užaljene. Namesto da bi aktivizem LGBT+ skupnosti temeljil na boju proti spolni diskriminaciji in preganjanju istospolnih, se največji poudarek daje indoktrinaciji otrok, ki temelji na teoriji spola. Problem namreč nastane, ko organizacije, ki se borijo proti biološkim dejstvom, vstopajo v šole in vrtce ter o tem predavajo najmlajšim članom družbe.


S kampanjo želijo v Slovenski demokratski mladini ozaveščati in spomniti vse, predvsem mlade, naj ne pozabijo na dejstvo, ki obstaja že od pradavnine, in sicer da obstajata zgolj moški in ženski spol. Po njihovem mnenju gre za načrtno širjenje laži in pranje možganov, da bi se destabilizirala oziroma izničila osnovna celica vsake družbe – družina.



Žižek v članku sicer kritičen do prebujencev, a je vseeno navedel čebele delavke kot primer transspolnosti


Ta teden je slovenski filozof Slavoj Žižek za spletno revijo Compact napisal članek Confessions of a Radioactive mind (Izpovedi radioaktivnega uma), v katerem je zapisal nekaj kritik na račun prebujene ideologije spola.


»Spremembe, ki jih zagovarjata in uveljavljata spolna in prebujena ideologija, so same po sebi večinoma regresivne,« zapiše Žižek. Tovrstna ideologija po njegovem mnenju predstavlja poskuse, da si prilasti in prevzame nova kritično ostra protestna gibanja. V svojem članku pa se je vseeno odločil izzvati binarni koncept spola. Kot primer nebinarnega spola je Žižek namreč navedel čebele delavke.


V članku zapiše, da so čebele delavke »dobesedno transseksualne«, po njegovem mnenju pa bi lahko za čebele delavke uporabili tudi angleški zaimek they/them (on/oni – ponavadi se v prebujenih krogih tovrstna zaimka uporabita za transspolne osebe).


Kot npr. zapiše Žižek: »Vse delo opravljajo čebele z imenom delavke: so ženstvene, njihovi reproduktivni organi pa ostajajo nerazviti, zato niso seksualizirane, ampak transspolne. Spolni odnos oziroma oploditev med čebeljo matico in troti se zgodi le enkrat v njihovem življenju: po odnosu troti poginejo, matica pa zbere dovolj semenčic za vse življenje.« Žižek se nato še vpraša: »Če je kraljica ona in trot on, kaj so potem čebele delavke? Mar niso potem delavke »one«? Čebele tako tvorijo edino znano družbo, v kateri je velika večina »onih«, najhujša usoda pa čaka moške trote.«


Ko je kasneje evolucijski biolog Colin Wright te Žižkove izjave v svojem članku skritiziral, je sam Žižek dodatno pojasnil svoja stališča. Velika večina čebel je po njegovo deseksualiziranih delavk. Deseksualizirane in nebinarne pa so čebele delavke zaradi tega, ker so njihovi spolni organi zgolj ostanki. Zato se delavke ne ukvarjajo s spolno reprodukcijo, ki ostaja na strani binarnih čebel. Po Žižkovih besedah pa gre v bistvu za kritiko spolne teorije današnjega časa, saj s primerom čebel nakazuje grozo družbe, v kateri bi takšna spolna ideologija prevladovala.

Čebele delavke niso transspolne, v bistvu gre bolj za "deklice"


Ali so čebele delavke res transspolne, smo povprašali mag. Malči Božnar iz Hiše medu Božnar, družinskega čebelarstva iz Polhovega Gradca, ki ima že tridesetletno tradicijo pridelave medu in medenih izdelkov, ter dr. Janka Božiča iz oddelka za biologijo na katedri za fiziologijo, antropologijo in etologijo ljubljanske biotehniške fakultete.


Božnarjeva je povedala, da nikoli o tem ni razmišljala. Pri čebelah je tako, da imamo čebele delavke, matice in trota. Iz istega jajčeca se lahko razvijeta tako matica kot delavka. Matica ima sposobnost zaleganja jajčec, delavke pa ne. Če so ličinke hranjene z mlečkom, čebele nagonsko zredijo matico samo s tem, da dajejo ličinkam drugačno hrano, je še dodala Božnarjeva.


Dr. Janko Božič je za naš medij povedal, da delavke ne morajo biti »ono«, ker lahko postanejo ženske. Vsaka čebela delavka, razen tistih, ki ostarijo, se lahko razvije v plodno samico, ki izlega jajčeca, iz katerih nato nastanejo troti. Božiča smo nato vprašali, zakaj je uporabil besedo lahko. Če družina izgubi matico ponesreči, kar se v praksi največkrat zgodi zaradi čebelarja, lahko pa tudi v naravi zaradi nenadne smrti matice, se v tisti družini čebele ne uspejo razviti iz preostalih ličink ene matice, se pa lahko razvijejo iz čebele delavke, je pojasnil Božič. Čebele delavke so v bistvu še ne razvite ženske, deklice.


Filozofi prepogosto vzamejo čebele kot primerjavo za človeško družbo, je dodal Božič. Večina sveta govori o »kraljici« (v angleščini npr. queen bee, pri nas matica), ki pa v bistvu ni »kraljica«. Ta izraz se je začel uporabljati za časa Elizabete I. kot primer, kako so vsi podani kraljici, jo ubogajo in storijo vse, kar si ta želi. Matica pa nima posebnih želja, ima zgolj nagone zalegati jajčeca, kadar je v družini. Proizvaja feromone, ampak ne iz svoje želje, pač pa iz naravne danosti, kar vpliva na dejavnost čebel delavk, vse pa funkcionira na samoorganizaciji družbe.  V družini čebel tako ni vladajočega osebka, je povedal Božič. Matica pripomore h koheziji družine, ker ima ustrezne feromone za kohezijo. Bolj bi lahko uporabili besedo »mati«.


Prej bi lahko pri kakšni drugi vrsti našli »ono«, npr. pri termitih. Nereproduktivni osebki so tam bližje »ono« kot pa nereproduktivni pri čebelah, čeprav imajo tudi pri termitih taki osebki pod določenimi pogoji možnost postati reproduktivni osebki. Pri termitih ni samo ženskih delavk, imamo tudi delavce. Delavec ali delavka po funkciji pri termitih ne izraža spolnega nagona, ker je ta zatrt. V takih nereproduktivnih primerkih obstaja ne glede na spol določena specifična spolna vloga. Pri transspolnih primerih pa gre za poskus pridobitve neke druge spolne vloge, kot jo biološko dejansko imajo, za kar pa, kot že rečeno, pri čebelah delavkah ne gre, je še povedal Božič.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike